Vajgl govornik ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor
Ivo Vajgl, poslanec Zaresa in predsednik odbora DZ za zunanjo politko je bil danes gost in slavnostni govornik ob državnem prazniku – dnevu upora proti okupatorju in spominskem dnevu Mestne občine Maribor. Slavnostna proslava je potekala v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kulturni program pa se je nadaljeval v Volkmerjevem prehodu, kjer so še dodatno obeležili spomin na prvo oboroženo akcijo mariborskih domoljubov.
Spoštovane gospe in gospodje, tovarišice in tovariši,
Počaščen sem, da lahko ob tako pomembnem prazniku naše domovine, spregovorim v svojem rojstnem mestu in zato se ob tej priložnosti tudi toplo zahvaljujem županu, gospodu Francu Kanglerju, za prijazno povabilo.
Nekoč so bile v našem mestu izrečene besede, ki naj bi usodno zaznamovale njegovo novejšo zgodovino: »Napravite mi to deželo zopet nemško!« To se ni zgodilo! In ne samo to: iz druge svetovne vojne, iz spopada do tedaj nedoživetih razsežnosti, je slovenski narod, po zaslugi antifašizma in upora proti okupatorju, izšel kot zmagovalec! Kar je v metežu povojnih dogodkov četrt stoletja prej, z svojimi borci za severno mejo, uresničil general Maister, so ponovili slovenski partizani. Nacionalnemu ozemlju so vrnili velik del našega zgodovinskega in kulturnega prostora na Primorskem. Tako so zaokrožili meje, ki jih danes riše članica Evropske unije in zveze Nato, samostojna Republika Slovenija. Nato so nam meje ponovno izborili pogumni borci kratke, a usodno pomembne vojne za Slovenije.
Maribor je na koledar pomembni dni, ko se je pisala nacionalna zgodovina: 23. novembru – dnevu, ko je general Rudolf Maister osvobodil mesto; 29. aprilu – ko je bila v Volkmerjevem prehodu izvedena prva akcija protifašističnega odporniškega gibanja; dodal še 23. maj – dan, ko je bil v Pekrah obkoljen učni center Teritorialne obrambe in je hotela armada bivše SFRJ zlomiti željo po svobodi in državnosti.
Mogoče bo kdaj napočil čas, ko se zgodovina narodov in držav ne bo označevala z bolj ali manj krvavimi vojnami in spopadi, ampak bodo vzpone in padce narodov in njihovo mesto v svetu, določali njihovi dosežki na področju učinkovitega in socialno odgovornega gospodarstva, na področju znanosti, kulturne in umetniške prodornosti, na področju domače in mednarodne solidarnosti ter sočutja.
Ali lahko danes, ko se spominjamo udeležencev narodno-osvobodilnega boja, tistih, ki so dali življenja in onih, ki so med nami, ugotovimo, da smo v moderni Sloveniji uresničili cilje, za katere smo se borili? Ali Slovenija dosega visoke standarde pravičnosti, sodobne pravne države, družbe z razvojno paradigmo, ki zadovoljuje sedanje in odpira perspektive novim generacijam? Ali, v mednarodno okolje povsem integrirana država Slovenija, nudi svojim manjšinam v sosednji Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem varstvo, ki je na ravni zaščite, ki jo zagotavlja 7. člen avstrijske državne pogodbe? Na žalost ne!
Na avstrijskem Koroškem in v Italiji, so ustanove slovenske manjšine pogosto tarča neofašistične nekulture, Haiderjevi nasledniki presegajo svojega idola po grobosti in nestrpnosti, na Tržaškem, v Benečiji in na Goriškem neofašisti skrunijo spomenike protifašističnemu boju in poskušajo ustrahovati pripadnike slovenske manjšine. Na Madžarskem merijo manjšinske pravice z lekarniško tehtnico in še bi lahko našteval.
Še vedno nam ni uspelo uresničiti vizije našega Pesnika, po kateri bi bil, če parafraziram, naš sosed le mejak in ne vrag. Smo sredi težavnih pogajanj o rešitvi obmejnega spora s Hrvaško. Državo, ki nam je po mnogočem najbližja soseda. In vendar je zagotovitev pravične meje, ki bo med drugim, jamčila tudi ozemeljski stik Slovenije z odprtim morjem, nekaj za kar se moramo trdo boriti z vsemi diplomatskimi sredstvi. Zaradi naših vitalnih interesov, povezanih s pomenom pristanišča Koper in pomorskim gospodarstvom v celoti, o tem ne bomo sklepali gnilih kompromisov. Z maksimalno dobro voljo sprejemamo najnovejši predlog Evropske komisije in komisarja Ollija Rehna – o podrobnostih se bodo najvišji državni organi in predsedniki parlamentarnih strank izrekli v naslednjih dneh, vendar pa bomo zanesljivo svoje interese zavarovali. Želimo si, da Hrvaška vstopi v EU – to je v našem političnem in v gospodarskem interesu, pričakujemo pa, da bomo pred tem rešili mejno vprašanje, in tudi s tem dali prispevek stabilnosti in napredku jugovzhodne Evrope v celoti.
Zunanja politika Slovenije in mesto, ki si ga utrjujemo v svetu, je rezultat minulih bojev in dosežkov prejšnjih generacij. Gre za pomembno vrednoto in zato si je treba prizadevati, da je naš prispevek k mednarodnim odnosom in dogajanjem kreativen, da tudi v času globalne krize odraža naše vrednote in našo težnjo po samostojnosti. Samostojnost je predpogoj za uveljavljanje nacionalnih interesov, saj podrejenih malih držav ne ceni nihče.
Članstvo v Evropski uniji in v zvezi Nato nas postavlja v vlogo soustvarjalca odgovorne mednarodne politike, pa naj si gre za vprašanje miru na Bližnjem vzhodu, krize v Afganistanu ali trpljenja v Darfurju, za svobodno izražanje kulturne identitete v Tibetu ali postavljanje novih mejnikov osvobajanja v Latinski Ameriki.
Slovenija je v položaju, ko lahko odpiramo vrata v evro-atlantske povezave drugim narodom in državam, ki so nastale na tleh bivše Jugoslavije. To je velika priložnost za podpiranje naših neposrednih interesov v regiji. Zdi se, da smo pri tem zamudili marsikatero priložnost.
Slovenija mora biti lepa in pravična domovina za vse, ki živimo tukaj, ne glede na narodnost, vero in državljanstvo. Naša srednje-evropska identiteta nas opozarja, da smo skoraj vsi od nekod prišli, smo hkrati domačini in prišleki. Nihče ni problematičen zaradi svojega porekla.
Spoštovani,
Vedno je pravi čas, takšne priložnosti še posebno, da z besedami solidarnosti in sočutja, privrženosti resnici in poštenosti spregovorimo o problemih, ki še vedno izzivajo delitve in spore. Naj postopoma izginejo iz dnevnih redov in z naslovnih strani časopisja. Odpirajmo se proti miru, priznanju zgodovine z vsem, kar je bilo v njej slavnega in tistim, kar je bilo krivično in je zaznamovalo življenja mnogih med nami. Z današnjo proslavo namreč praznujemo slavne dosežke našega naroda in moderno prihodnost naše države!
