Hvalnica norosti
Hvalnica norosti ali Župan ljudskih src
Mariborska telenovela zadobiva zadnje dni naravnost spektakularne razsežnosti. Glavnega junaka domnevno preganjajo vsi, od hudobne mačehe do komunajzarske Rdeče kapice ter menda celo nekateri županski kandidati iz zadnje volilne kampanje. Ob vsej tej napredujoči norosti se pozablja, da se je, kot smo zasledili iz sredstev javnega obveščanja, preiskava proti županu pričela že v obdobju prejšnje vlade. Torej v času, ko je ministrski stolček za notranje zadeve zasedal Dragutin Mate, tožilstvo pa vse do prejšnjega tedna Barbara Brezigar. Torej lahko zaključimo, da je preiskavo v resnici sprožila prav desnica, s katero se župan identificira. Tako razne teorije zarote, ki jih župan in njegova Lista vidita na vsakem koraku, izgubijo ves pomen.
In prav zato je težko smiselno komentirati natolcevanje, ki ga v svojem odprtem pismu ministrici Kresalovi navajata Županova lista in Mestni odbor stranke SLS. Kajti iz vse te množične preganjavice je mogoče razbrati, da naj bi županu Kanglerju v last podtaknili vrsto nepremičnin in ga silili v korupcijo. Prav tako naj bi bil predmet preiskave predvsem zato, ker ni na pravi strani. Iz tega sledi, da se tistih, ki so na napačni strani, ne sme preiskovati, ker je to sicer diskriminatorno do onih, ki so na pravi strani. Ali pa morda kar do vseh. Nekje v vsej tej zmešnjavi naj bi imel prste vmes celo sam, kot županski kandidat iz zadnje volilne kampanje, ker si drznem prijatelje (v tem primeru kriminalista Dušana Laha, ki naju prijateljstvo veže že več kot desetletje) izbirati sam in očitno po čisto drugačnih kriterijih, kot to počnejo v Županovi listi. Preiskava proti županu Kanglerju je stekla že leta 2008, ko sploh še nisem razvil nikakršnih političnih ambicij. Seveda je povsem jasno, da je imel prijatelj Dušan Lah kot Mariborčan vso pravico ogledati si soočenje v studiju RTS. Kot meščana ga je najbrž zanimalo, kaj v svojih programih ponujajo županski kandidati, med njimi tudi jaz. Njegova navzočnost med publiko studija RTS v preiskavi proti mariborskemu občinskemu vodstvu z županom Kanglerjem na čelu seveda nima nobene zveze in ne igra nobene vloge. Toda župan Kangler perfidno preusmerja pozornost na vse strani in si skuša na vse mogoče načine (večinoma nedostojne) zagotoviti nekakšen alibi v smislu politične zarote proti sebi. Toda človek s kančkom razuma lahko le osupne nad, kot je razbrati iz obtožb, tako vprašljivo kredibilnostjo prvega moža. Prav zato je mnogo bolj od županovih domnevno koruptivnih dejanj rahlo zaskrbljujoč odziv nekaterih Mariborčanov, ki nekritično še vedno zagovarjajo prvega moža našega mesta, ne da bi sploh počakali na rezultate preiskave. Seveda smo na pragu moralnega in etičnega razkroja. Zato me skrbi, da bomo prihodnje leto, ko bo Maribor evropska kulturna prestolnica, predmet posmeha ne le doma, temveč širom po Evropi.
V tem trenutku se tako zdi še najbolj smiselno pozvati mariborsko vodstvo, da v skladu z veljavnimi evropskimi standardi sprejme odločitev, kakršna je za tovrstne primere običajna v demokratičnih državah.
