Hej, Gregor V.
Res je sovražni govor tisti, ki – razen zadoščenja brezvestnim navijačem govornika -povzroči tudi drugačne, bolj nevarne vzgibe, ki v razmerah, ki bolj ko so težke, prej padejo na plodna tla. Ampak, ko sem zadnjič v Polemiki na TV Slovenija opazoval Gregorja Viranta, kako z lahkoto in nasmehom prijazno krivično plasira med ljudstvo informacije, ki naj bi bile resnične kot suho zlato, sem se vprašal, ali je krivica manj krivična, če je podana na prijeten način.
Nekdanji minister Virant je v oddaji gledalce pozval, naj nikakor ne pozabijo na afero Ultra. V bistvu je izrazil svojo gorečo željo, da volilno telo ne pozabi, kaj so nam Virant in somišljeniki z namenom, da si ljudstvo ustvari “ustrezno” mnenje o Gregorju Golobiču, podajali devet mesecev. Omenjeno število mesecev se ponavadi konča z rojstvom, tokrat se je izšlo tako, da si je Gregor Golobič končno uspel pridobiti status osumljenca za potrebe preiskovalne komisije Državnega zbora, da je lahko prisostvoval seji, poslušal, govoril in z dokumenti in dejstvi ovrgel vse očitke. Od tistega osnovnega začetnega očitka o slabo oziroma nezavarovanih kreditih Ultre (dokument NLB s podpisoma predsednika in člana uprave dokazuje, da so bili krediti ustrezno zavarovani in dani na način, kot so jih dobivala primerljiva podjetja), do tistega o kmečkih opravilih visokošolskega ministra.
Kljub temu Gregor Virant nima nobenih zadržkov, da ne bi ponovno manipuliral. V oddaji namreč pove, da bi politike lahko razdelili v dve kategoriji – na tiste, ki so kupili kmetijska zemljišča na obali, ki so čez nekaj časa postala stavbna in dobila stokratno vrednost, in na ostale, ki jih skušnjava ni premamila. Spoštovani Gregor Virant, res ne verjamem, da ne bi že večkrat slišali, da je Gregor Golobič kupil zemljišče zatem, ko ga je nepremičninska agencija pol leta neuspešno prodajala in bi to zemljišče lahko kupil kdorkoli. In da je to zemljišče v manjšem delu postalo stavbno, ker je bila odpravljena napaka, na katero je opozoril in vložil ustrezno vlogo že prejšnji lastnik.
Pa še nekaj. Ko govorite o obali – da ne bo pomote: v Golobičevem primeru ne gre za kmeta v kopalkah, ki stopi iz svojega poslopja, se malo povalja po mivki in se po nekaj metrih že namaka v morju. Njegovo zemljišče je od obale oddaljeno kar par kilometrov. Ko ga je kupil, je bilo to zaraščena gmajna, danes na njej goji oljke in druge pridelke, vse s svojimi lastnim delom. In poslopje ni na vrhu hribčka z razgledom na vso Istro.
No, pa kljub vsemu, še nekaj: Gregor Golobič je vse svoje imetje prijavil davkariji in Komisiji za preprečevanje korupcije in nima težav z objavo svojih dohodninskih napovedi. Bi bila pa zanimiva vaša dohodninska napoved iz leta, ko ste kot nekdanji minister še prejemali ministrsko plačo, ker si niste uspeli najti zaposlitve (!!!???). Nekako vam ni do pojasnjevanja, koliko ste v dodatnem letu lepe plače in čakanja na zaposlitev zaslužili s honorarnim delom, ali pa ste ta čas zgolj sprehajali psa in obiskovali tasta v Bruslju.
Franci Kek, Zares
