Gregor Golobič o referendumskem izzidu
Predsednik Zares Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci med drugim ocenil, da je nizka udeležba zelo jasno sporočilo in svojevrstna nezaupnica predlagateljem referenduma. Posvetovalni referendum o pokrajinah zagotovo izstopa, in sicer zaradi izjemno nizke udeležbe.
Nizke volilne udeležbe na včerajšnjem posvetovalnem referendumu po oceni Gregorja Golobiča ni mogoče pripisati zunanjim okoliščinam, kot je denimo lepo vreme, prav tako pa tudi ne strinjanju velike množice ljudi s tem, da pomembno odločitev o razdelitvi Slovenije na pokrajine prepusti drugim. Nasprotno, v stranki Zares smo prepričani, da so volivke in volivci s svojo neudeležbo predlagateljem referenduma dali zelo jasno sporočilo, in da izida nikakor ni mogoče omejiti zgolj na tiste volilce, ki so se odpravili na volišča, je opozoril predsednik Zares – nova politika Gregor Golobič.
“Stranke, ki so predlagale referendum o pokrajinah, so z njegovim izidom oziroma nizko volilno udeležbo doživele svojevrstno nezaupnico. Njihove napovedi nadaljnjih korakov v času do volitev pa kažejo, da tega sporočila niso razumele in ga bo treba ponovno, še močneje, okrepljeno z dodatnimi argumenti izreči 21. septembra,” je poudaril Golobič.
Spomnil je, da smo v Zares že pred izvedbo referenduma – zaradi zlorabe tega instituta demokracije, zaradi nejasnih referendumskih vprašanj in zaradi pomanjkanja argumentov predlagateljev referenduma – napovedovali nizko udeležbo.
V Zares pritrjujemo želji vseh, ki se zavzemajo za ustanovitev pokrajin, in želimo znova spomniti, da smo podprli spremembe ustave na področju regionalizacije, vendar se zavedamo, da pokrajine ne morejo in ne smejo biti same sebi namen. Že januarja letos smo v Zares predlagali izvedbo posvetovalnega referenduma o pokrajinah z mnogo bolj smiselnimi vprašanji, kot jih je oblikovala vladajoča koalicija – z namenom, da bi mnenje ljudi lahko v predlagano zakonodajo vključili v tisti fazi, ko je bilo to še mogoče, torej preden je državni zbor odločal o vsebinskih rešitvah. Predsednik vlade Janez Janša, minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar in predstavniki vladajoče koalicije so takrat ta naš predlog zavrnili. Janez Janša je takrat celo ocenil, da “predlog, da se izvede posvetovalni referendum, ki ni obvezujoč, pomeni zgolj trošenje denarja in zavajanje ljudi“. Zdaj predsednik vlade trdi povsem nasprotno, namreč, da naj bi bil izid tega referenduma zavezujoč. “Predlagamo, da se uporabljajo enaka merila,” je poudaril Golobič.
“Ta referendum zavezuje predvsem s sporočilom, da so ljudje zavrnili prevalitev odgovornosti ali poskus zlorabe njihove opredeljevanja za neko politično igrico,” je dodal. Ob tem je spomnil na predhodni zakonodajni referendum o obratovalnem času trgovin iz septembra 2003. Sedanja vladajoča koalicija je – kljub zavezujoči naravi tega referenduma, saj je bil zakonodajni – sprejela zakon, s katerim je v celoti spremenila referendumsko odločitev in izigrala referendumsko voljo ljudi.
Dvojna merila, ki so se v referendumskem izigravanju parlamentarnih pravil igre zgodila ob izteku tega mandata, so po Golobičevih besedah očitna in kažejo, da nameni predlagateljev posvetovalnega referenduma o pokrajinah niso bili iskreni. V Zares bomo v nadaljevanju postopka ustanavljanja pokrajin nasprotovali vsem zakonom, ki bi jih vlada poskušala izsiliti brez argumentov, z manipulacijo in v naglici zaradi predvolilne panike največje vladne stranke.
Po parlamentarnih volitvah bomo, ne glede na izid, v Zaresu veliko energije posvetili pripravi nove pokrajinske zakonodaje, pri čemer bomo v veliki meri upoštevali argumente stroke. Predlagali bomo tudi nekaj ustavno-revizijskih sprememb – tako na področju volilne kot tudi referendumske zakonodaje. Po vzoru nekaterih evropskih držav, denimo Danske, Irske ali Italije, bomo predlagali, da se za referendume predpiše kvorum. S tem bi preprečili različne manipulacije in poskuse, da bi tako občutljiv in resen instrument dopolnjevanja parlamentarnega odločanja, kot je referendum, vključevali v strankarske računice.
