Golobič predlaga rekonstrukcijo vlade in odstop treh predsednikov koalicijskih strank

Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je v torek, 19. aprila 2011, predsedniku vlade in predsedniku največje koalicijske stranke SD Borutu Pahorju ter predsednici LDS Katarini Kresal predlagal, da se vsi trije – z namenom, da bi povečali možnost za uspeh pokojninskega referenduma – umaknejo iz vlade in ji zagotavljajo politično podporo skozi delovanje v državnem zboru. Ob tem je poudaril, da je takšna poteza smiselna le, če to storijo takoj, v mesecu maju, torej še pred referendumom.

Golobič se zaveda, da odstop sicer ne daje popolne garancije, da bi na ta način ponovno vzpostavili zaupanje v vlado, ki bi tako uspela prepričati državljanke in državljane v upravičenost pokojninske reforme in drugih ukrepov, ki jih je še treba uresničiti. Vendar pa je po njegovih besedah »dejstvo, da sami pri tem nismo bili uspešni in je prav, da to omogočimo drugim, ki s tem neuspehom niso obremenjeni«.

 
Posnetek celotne izjave (Info TV):

Nelektoriran magnetogram celotne izjave:

Jaz sem izročil predsednici Kresalovi in predsedniku Pahorju pismo, zjutraj sem se, včeraj in danes sem se o tem tudi posvetoval s svojim kolegijem stranke Zares, na katerem sem predlagal, da razmislimo v zelo kratkem času o možnosti, da vsi trije predsedniki koalicijskih strank, ki smo tudi člani vlade, odstopimo kot člani vlade, delujemo naprej v parlamentu, zagotavljamo politično večino vladi, ki naj naprej do konca mandata, vladi te koalicije, poskuša čimbolje opraviti delo, ki ga je potrebno opraviti. Pred nami je pokojninska reforma, ta je izjemno pomembna, ne za to koalicijo ali to vlado, ta je pomembna za republiko Slovenije, za gospodarstvo republike Slovenije in s tem povezano za vse državljanke in državljane. Ocena stranke Zares je, da bi bilo v tem kontekstu to državotvorno dejanje, dejanje ki je bilo načelno in ki bi pravzaprav razbremenilo referendumsko odločanje o pokojninski reformi tiste komponente, ki se je skozi malo delo izkazala kot moteča, oziroma tista, ki intervenira na nek način, ki ima porazne posledice v gospodarskem vidiku in v tem smislu je to naš predlog, tisto kar lahko kot manjša koalicijska stranka predlagamo za to da bi blokade, krizo v kateri je Slovenija, v kateri je slovenska politika, premostili na najbolj konstruktiven in odgovoren način, skratka ne da dvignemo roke in pobegnemo in rečemo, da nas nič več ne zanima, ampak kako pravzaprav rešiti situacijo, ki ni enostavna, ki predvsem bo imela posledice za vse, ki v republiki Sloveniji živijo in delajo. Oba predsednika sta imela pomisleke v zvezi s tem, s to idejo. Jaz sem tudi jasno povedal, da seveda realizacija te ideje ni v naši moči, da je odvisna od soglasja in da ne želimo, da bi prihodnji mesec potekal v znamenju nekega spora okoli tega vprašanja. To je naša pobuda, prosil sem ju, naj si vzameta še čas, se s sodelavci, sodelavkam posvetujeta o tem, da v najkrajšem času zavzameta nedvoumno stališče, v kolikor bo to drugačno od tistega, ki je bilo povedano danes in da potem naredimo, kar je v naši skupni moči, da ta referendum uspe, po eni ali drugi poti, vsaka stranka in vsak posameznik pa bo v nadaljevanju razmislil o tem, kako naprej.
Novinarka: Gospod Golobič, kdo bi bil potem novi predsednik vlade, če bo ta predlog sprejet, kdo bi ga predlagal, imaste tudi vi kakšno ime?
GG: Nimamo nobene ideje v zvezi s tem, menimo, da je to, to sem v pismu tudi zapisal, nedvoumna suverena pristojnost največje parlamentarne stranke, torej Socialnih demokratov.
Novinarka: Če predlog ne bo sprejet, pravite da imata oba pomisleke, kakšne poteze boste potem potegnili vi osebno ali vaša stranka?
GG: Poglejte, zaenkrat smo razmišljali samo o tem, kako konstruktivno narediti tisto, kar je mogoče in kar je v naši moči za to da bi pokojninska reforma uspela in da bi ta koalicija naprej opravljala tisto nalogo, ki ji je bila na volitvah zaupana, razbremenjena vsega tistega, kar je očitno na tej poti velika in počasi nepremostljiva ovira, to je bila naša pobuda. Z vsemi konsekvencami se nismo ukvarjali, vemo da gre za težko odločitev. Tukaj ni stave, ki bi bila enostavna, da bi lahko rekli, to vodi v uspeh, če to naredimo bo pokojninska reforma izglasovana ali pa če tega ne naredimo, ali pa kakorkoli že, bo to imelo dramatične posledice. Jaz mislim da smo na ta način pač pokazali da v resnici nam gre samo za to, da se stvari v Sloveniji premaknejo, da ne razmišljamo o usodi ene stranke, ne koalicije, ne vlade, in, kakor ne oporekam podobnih ozirov tudi drugim koalicijskim strankam, še vedno upam, da se morda ujamemo v teh ocenah razmer, tistih nujnih korakov, ki jih je potrebno sprejeti v teh razmerah, da bomo ravnali odgovorno, ker najbolj odgovorno in v duhu tistega, kar si želijo tudi državljani in državljanke, da se problemi rešujejo in da se politika čim manj ukvarja sama s saboj.
Novinarka: Časovni bi znesel da scenarij do začetka kampanije, volitev mandatarja?
GG: V mesecu maju bi bilo mogoče te postopke vse speljat, pomembno je, da bi se pričeli pravzaprav. Potem je vse odvisno od tega, kako hitro bi se pravzaprav sporazumeli o teh ključnih vprašanjih. Kot sem rekel, nima smisla špekulirat o naslednjih korakih, potrebno je imeti nek dogovor o prvem koraku, vzemimo si nekaj malega časa za ta dodaten razmislek in za vse ostalo bo potem. Jaz mislim, da ni razloga, da bi se s tem ukvarjal dlje kot do konca tega tedna, po tistem pravzaprav postane vse skupaj nepomembno in se je potrebno posvetiti vsebinskim vprašanjem v takem ali drugačnem scenariju. Vlada, člani vlade, koalicijske stranke imamo odgovornostin moramo delo opravljati vsaj do referenduma o pokojninski reformi po najboljših možnostih, z največjo energijo do konca.
Novinarka: Ampak če bi se do konca tega tedna dogovorili, ali je predlog sprejet ali ne, če bi se mogoče že našle neke rešitve, tudi kadrovske, glede na to, da je predlog odstop treh predsednikov, kdaj bi se tehnično to sprovedlo v državnem zboru, maj je mesec kampanije pred referendumom?
GG: V mesecu maju. Ni potrebno, da bi se zelo veliko s tem ukvarjali. Pomembno je, da bi predsednik vlade pravzaprav odločilno potezo potegnil, da bi potem stranka SD predlagala mandatarja, da bi predsednik republike mandatarja predlagal. Večina vlade bi po mojem mnenju lahko ostala ista, sem pa predlagal tudi rekonstrukcijo vlade, v tem kontekstu razmislek o tem, o menjavah določenih ministrov, ne samo ministrov Desusa, ki pravzaprav odhajajo iz vlade, kot so danes tudi sporočili. Morda bi v tej novi konstelaciji tudi Desus spremenil mnenje, morda bi kakšna druga parlamentarna stranka ali kateri od poslancev, bili pripravljeni takšno rekonstruirano vlado podpreti. Tega ne moremo izključiti. Ampak kakorkoli že, mislim da bi v tem kontekstu lahko razmislili tudi o določeni optimizaciji znotraj vlade, na posameznih resorjih, kjer ocenjujemo, da delo ni dobro ali pa je celo škodljivo.
Novinarka: Konkretneje?
GG: O tem nismo govorili, in o tem v nadaljevanju.
Novinarka: Torej je ključno, da bi se predsednik vlade odrekel mandatarstvu?
GG: Poglejte, z odstopom predsednika vlade se začne odvijati ta klobčič. Predsednik vlade Borut Pahor je človek, ki mu je težko oporekati, da se ni celega predal temu poslanstvu, ki mu je bilo naloženo s temi volitvami in zadnja stvar, ki bi jo mu želel je da bi mu hotel očitati, in dobre namene in energijo in požrtvovalnost. Mislim da je treba spoštovati tudi njegove pomisleke, ki jih ima do tega predloga. On ima škarje in platno v rokah, jih ima na upravičenem temelju, temelju zaupanja ljudi, ki ga je bil deležen na volitvah in kakorkoli že, našega predloga ne gre razumeti kot oporekanje tej njegovi pravici, odgovornosti in najvišji izpostavljenosti, ampak kot tisto največ, kar lahko mi naredimo s svojim razmislekom in s tem, da se na nek način položimo na ta pladenj v pomoč pri tem razmisleku, ki pa more biti v osnovi njegov.
Novinarka: Torej je vaš predlog mogoče razumeti tudi tako, da je vaših očeh predsednik vlade največji problem te vlade?
GG: Mislim, da je največji problem ta hip Slovenije nezaupanje tudi  do mnogih institucij in tudi do institucije Vlade, do predlogov, ki jih daje, do razlogov, ki jih navaja za te predloge, do učinkovitosti, s katero rešuje probleme. Jaz imam največ težav s tem slednjim. Da smo na mnogih področjih premalo učinkoviti. Tu moramo biti samokritični in v zvezi s tem pa je soglasje v koaliciji. Tudi na današnjem sestanku smo bili samokritični, ko smo ocenjevali lastno delo, tako da to mislim da je glavni problem.
Novinar: Gospod Golobič, pravkar je prišla informacija, da je predsesnik SDS Janša predsedniku vlade poslal pismo v katerem je predlagal razpustitev parlamenta, SD in SDS zbrala zadostno število glasov v parlamentu, dosegli s tem razpis predčasnih volitev, kako bi se vi opredelili do tega predloga?
GG: To je ena od podrejenih variant, zdi se mi ta prva, o kateri mi govorimo uresničljivejša, zaradi tega, ker o njej odločajo poslanci na drugače način, kot bodo odločal o tej pobudi. O razpustitvi parlamenta ne odločajo stranke, ne odločajo poslanske skupine, ne odloča predsednik republike, bom rekel samo formalno, na koncu, ampak odloča vsak poslanec in poslanka zase. Doslej nekega velikega navdušenja z njihove strani ni bilo zaznati za predčasni zaključek mandata. V resnici so bili zelo tiho ampak mislim, da je bil ta molk zelo zgovoren. Tako da o tem se zelo dolgo govori, mi smo že januarskem dokumentu “Za odpravo blokad” opozorili pravzaprav prvi, da stopa Slovenija na pot blokiranosti. Danes vsi mediji govorite in pišete o tem. Mi smo takrat to napovedali in tudi povedali, da ne izključujemo tudi predčasnih volitev. V tem smislu je tudi to opcija, ki je za nas sprejemljiva, smiselno pa bi bilo, ker nova vlada ne bo stopila v nov svet, ampak v realnost, ki jo bo ta vlada zapustila, da bi pred tem vendarle politika določene stvari spremenila. Mi smo predlagali nezdružljivost funkcij, mi smo predlagali spremembo volilnega sistema, mimogrede, vlada bo v četrtek sprejela predlog sprememb volilnega sistema, mislim da bi bilo dobro vzporedno s tem tudi tu povečati vpliv ljudi na to kdo sedi v parlamentu, kakšne sposobnosti ima razmišljati o problemih nacionalnih dimenzij, ne samo lokalnih in po drugi strani mislim, da bi bilo dobro, stranka SDS je v internih razgovorih z ministrico Krebsovo pripoznala realnost potrebe po evropskem reguliranju referendumske ureditve, javno tega ne počne, tako da pri njih je treba ločit to kar govorijo in to kar delajo. Mislim da pri tej pobudi gospoda Janše je treba biti v tem smislu previden. V kolikor je to pobuda tipa pobud, ki jih daje Karel Erjavec.
Novinarka: Je ta vaš scenarij lažje uresničljiv potem ko je Desus odločil, da zapusti koalicijo?
GG: Kot sem že rekel včeraj, mislim da ne gre za povezanje, mi razmišljamo o celi situaciji že dolgo časa, v tem vmesnem času pa je že bilo jasno, da je kar zadeva Karla Erjavca ta koalicija preteklost. On nekako od lanskega leta iskal samo trenutek v katerem bi maksimiral škodo za koalicijo optimiral profit zase. Povod, ki ga je za to izkoristil to najbolj jasno kaže. Tukaj ne gre za to vprašanje. Mislim, da nasprotno, ne Karlu Ejravcu, ampak stranki Desus, poslanski skupini pa to o čemer govorimo, da je možnost da bi vendarle pomislila o tem da prevzame odgovornost tudi za to kar mora vlada početi, ne glede na to, ali je to popularno ali ne.
Novinarka: To se pravi, vi vsakem primeru zapuščate vlado? Če ne bo sprejet namreč predlog težko ostanete v vladi.
GG: To se pravi, da nisem nič od tega, kar ste ravnokar povzeli, izjavil. Povedal sem zelo jasno, da so ključne odločitve v zvezi z našim predlogom v pristojnosti predsednika vlade in da ne želimo da bi bila to tema, ki bi okupirala javnost in politiko v prihodnjih tednih. Mislimo, je v tem tednu še čas za to, potem pa, glede na odločitev, bo potrebno vso energijo posvetiti, ne glede na to odločitev, bo potrebno, ali bo sprejet naš predlog ali ne, posvetiti samemu referendumu in po referendumu se bodo zgodile stvari. Nekatere same po sebi, nekatere zelo pričakovane, zelo malo bo presenečenj.
Novinarka: …kakšne so pripombe obeh predsednikov?
GG: Ne bi želel komentirat, jaz mislim, da si je treba vzet čas, te razmisleki mislim da tudi za njiju niso povsem novi, po tem, kar sta povedala, tudi izrekala v preteklih dneh, kaj javno, kaj manj javno, tako da kot sem rekel, ni rešitev, za katere bi rekel, to je zanesljiva, to je stoprocentna rešitev, ki ima samo pluse in to je rešitev, ki ima samo minuse. V tem smuslu je naš predlog predlog za razmislek, mi v stranki Zares, v krogu, v katerem smo se o njem pogovarjal, smo prepričani, da ima več plusov in da pravzaprav povečuje možnosti za uspeh tega referenduma in tudi za to da se ta politična kriza in ta blokada razveže na nek konstruktiven način. Zdi se mi, da je odgovornost politike, da na ta način išče rešitve.