Golobič o aktualnih političnih zadevah
Predsednik stranke ZARES – nova politika Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci komentiral odločitev koalicije, da – kljub jasno izraženi volji volilk in volicev na referendumu – vztraja in izsiljuje s sprejemanjem pokrajinske zakonodaje.
Poleg tega je govoril tudi o načrtovanih imenovanjih novih veleposlanikov, ki jih želi vlada na vsak način izpeljati še pred volitvami, pa tudi o diskvalifikacijah s strani ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja in njegovi nedopustni osebni involviranosti v policijsko delo.
“Ker smo za pokrajine, smo proti sprejemanju pokrajinske zakonodaje v juliju in avgustu na način, kot ga izsiljuje vlada,” je opozoril Gregor Golobič. Po njegovih besedah poslanke in poslanci Zaresa v tem mandatu ne bodo podprli vladnih pokrajinskih zakonov, ki ne vključujejo argumentov stroke. Gre za projekt, ki ima zgolj izrazito volilni značaj in s katerim vlada ne bo naredila koraka naprej pri uveljavljanju pokrajinske zakonodaje, pač pa nasprotno. Vladajoča koalicija nadaljuje s svojim forsiranjem nedomišljene in slabe zakonodaje na način izsiljevanja izvršenih dejstev “vzemite ali pustite”.
V stranki Zares bomo v prihodnjem mandatu, zato da bi preprečili instrumentalizacijo referenduma za prestižne strankarske namene, predlagali (v celovitem paketu sprememb ustave in nekaterih pomembnih sistemskih zakonov) spremembe zakona o referendumu, s katerimi bi predpisali kvorum, tj. potrebno število volivk in volivcev, ki se morajo referenduma udeležiti, da lahko sploh velja. S tem bi se povečala legitimnost odločitve, obenem pa referendum ne bi bil več zlorabljen kot orodje v političnih igricah.
Imenovanje novih veleposlanikov v predvolilnem obdobju bi moralo biti zgolj izjema in ne pravilo. Prav je, da bi veleposlanikom, ki zdaj opravljajo svoje delo, mandat podaljšali še za nekaj mesecev in s tem zagotovili normalno delovanje diplomacije. V tem smislu podpiramo utemeljene pomisleke predsednika države dr. Danila Türka, ki ima tudi sam bogate izkušnje v diplomaciji. Predsednik stranke ZARES – nova politika Gregor Golobič je pri tem spomnil, da je šlo pri dveh primerih imenovanja novih veleposlanikov pred zaključkov prejšnjega mandata za specifično situacijo: Izok Mirošič je zasedel izpraznjeno veleposlaniško mesto v Londonu (to mesto je na lastno željo zapustil Marjan Senjur), Dragoljuba Benčina pa je zasedla izpraznjeno veleposlaniško mesto v Berlinu (ker je dotedanji veleposlanik Ivo Vajgl postal minister za zunanje zadeve). Šlo je torej za nujno zapolnitev veleposlaniških mest v dveh zelo pomembnih evropskih državah.
Danes je takšna situacija zgolj na Dunaju, ker je bil tamkajšnji veleposlanik Ernest Petrič izvoljen za ustavnega sodnika. Nastala je praznina, vendar pa vlada v svojem predlogu novih veleposlanikov zapolnitve tega veleposlaništva sploh ni predvidela. “Na izsiljevanje vlade za imenovanje novih veleposlanikov še pred volitvami ne bi smela pristati ne državni zbor ne predsednik države. Verjamem, da se bo diplomacija z novim mandatom vrnila v tokove in okvire, ki ji pritičejo,” je dejal Golobič.
V nadaljevanju je izpostavil tudi “afero Mate“, ki po njegovih besedah osuplja s svojo brutalnostjo. “Pri tem ne govorim o samem policijskem postopku, pač pa o izjavah in početju ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja. Slednji se je očitno zelo vživel v vlogo policijskega ministra, ki je sicer pravni red v Sloveniji ne pozna. Posebej me skrbi dejstvo, da se je minister Mate, ki se sicer zelo redko oglasi v bran policiji (četudi je ta pogosto deležna različnih očitkov), tokrat odločil komentirati nekatere postopke. To napeljuje na misel, da je notranji minister Dragutin Mate osebno involviran v policijsko delo,” je dejal Golobič. Kot je dodal, je minister Mate ob tem, ko je zagovarjal in utemeljeval posamezne policijske postopke, zelo agresivno nastopil do sodne veje oblasti, in sicer do meje, ki presega vsako spodobnost in pravila v pravni državi. S svojimi dejanji notranji minister dokazuje, da delo notranjega ministra razume drugače, kot ga razume naš pravni red in praksa demokratične države. “Bojimo se, da se pod to pokrovko skriva še marsikaj,” je opozoril predsednik Zares.
Do neke mere držijo trditve predsednika vlade, da je minister Mate komentiral že končan postopek, vendar je pri tem diskvalificiral preiskovalnega sodnika – na način, ki odpira vrsto vprašanj o tem, na podlagi česa oz. kakšnih postopkov je minister Mate prišel do informacij, o katerih je govoril na novinarski konferenci. Če takšne trditve nimajo zelo utemeljene osnove, potem gre za temeljno nerazumevanje ločitve različnih vej oblasti in za nedopusten poskus podreditve sodne veje oblasti s strani izvršne veje oblasti. V primeru, če ima minister Mate za svoje trditve v rokah utemeljene podatke, pa jih je seveda dolžan javno predstaviti, tudi v obliki ovadbe in obvestila pravosodnega ministra ter predsednika vrhovnega sodišča.
Kot je še spomnil Golobič, je minister Šturm pred nekaj meseci (v zvezi s primerom sojenja koprskemu županu) med drugim dejal, da minister ne sme komentirati sodnih odločitev. Izjave ministra Šturma v tokratnem primeru pa so precej drugačne, saj je dejal le, da minister ne sme komentirati izjav drugega ministra. Takšna dvojna morala je za pravosodnega ministra zelo nedopustna, saj je dolžan braniti temeljno delitev na tri veje oblasti, še zlasti, ko gre za napade iz vrst vlade.
