Gola resnica II
Verjamem v pravičnost, ki pa je ponavadi nismo deležni takoj. Do izravnav običajno pride kasneje – tukaj, ali še kasneje.
Verjamem v resnico. Vendar, dani so nam zgolj približki. Že lasten spomin nam sčasoma izkrivlja podobe. Kaj šele, ko do prenosa misli pride z besedo. (Khalil Gibran: “Misel je ptica prostora, ki v besedni kletki lahko le razprostre krila, a vzleteti ne more”.) In kaj šele, kadar so informacije nekajkrat posredovane (niso iz prve roke) oziroma so javnosti podane in odmerjene s pomočjo določenega medija. In kaj šele, ko so ta posredovanja motivirana z določenimi interesi in ko izkrivljanje dejstev ne pozna meja.
Štiri desetletja večina ni vedela ničesar o povojnih pobojih, 20 let ni razčiščena trgovina z orožjem in 3 leta je pač premalo, da bi večina doumela, da – če zaradi netransparentnega, lobistično motiviranega poslovanja AUKN! – predlagamo ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter prenos odgovornosti in pristojnosti (ne pa nadzora) na vladni urad, to ne pomeni, da bi si ga radi podredili, ko pa že zdaj povemo, da nas sodelovanje v prihodnji vladi ne zanima, ker bomo v parlamentu opozicijska stranka.
In če nasprotujemo gradnji neekonomične in okoljsko sporne Teš 6, to ne pomeni, da si želimo karkoli prilastiti. Če si proti, si od tistega, česar ni, nimaš kaj vzeti. Če pa bo ta projekt izpeljan, se bo jemalo vsem državljanom vsak mesec. Več, kot bi bilo potrebno. Z računom za elektriko. To bodo izravnave, ki jih bomo plačevali v tem življenju. Krivične izravnave v škodo državljanom in v korist zagovornikom Teš 6.
Težo medija se ponavadi določa po njegovem dosegu. Ampak “doseg” imamo tudi mi, člani te stranke. Če pomnožimo število članov s predvidenim številom komunikacij, ki jih opravimo v nekaj dnevih, smo približno na dosegu tednikov Mladina ali Reporter. Vem za človeka, ki je z 12-člansko ekipo (ne mislim Božidarja Maljkovića) prepričal širne množice in je še danes “na oblasti”. Je pa seveda, za širjenje dejstev, potrebno ta dejstva tudi poznati.
Vem, da se je ob kakšni “u(ltra)darni” novici tudi v meni porodil nelagoden dvom. Vendar na srečo nisem podvomil le v objekt poročanja, pač pa tudi v poročevalca. Zato sem se pozanimal, prosil za razlago in vedno sem dobil odgovor, ki me je še bolj utrjeval v ponosnega člana stranke Zares. Zato, če želimo povedati, moramo vedeti. Imamo centralo stranke oziroma posameznike, ki smo dolžni dajati odgovore. Obenem pa smo vsi dolžni vprašati.
P.s.: Leta 2007 smo posneli film, ki naj bi prikazoval delovanje medijev ob predsedniški kandidaturi Arturja Šterna. Kandidat je bil nenevaren, zato nepotreben posebne obdelave. Ni bil pravi za namen filma. Šele sedaj spoznavam, česa je deležen tisti, ki ne želi slediti škodljivim potrebam določenih lobijev. Za novi film, ki bo prikazal vso brutalnost ubijanja motečih elementov je že veliko materiala. Film, ki bo razkril (beseda, mimo katere ne morejo “raziskovalni”, izmišljevalni, služeči delavci sedme sile) naveze in povezave ter ostale razloge za “točnotakšnoinničdrugačno” poročanje.
