Franco Juri na zaslišanju kandidatov za ministre
Članom in članicam odbora DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje
sta je 13. septembra 2011 predstavila kandidatko za ministrico za javno upravo Zdenka Vidovič in Branko Janc , kandidat za ministra za notranje zadeve.
Ob tem jima je Franco Juri zastavil naslednja vprašanja:
Hvala za besedo, gospod predsednik. Pozdravljam kandidatko za ministrico gospo Vidovič. Najprej naj uvodoma pojasnim, da se bo poslanska skupina pri teh zaslišanjih oziroma glasovanjih ob predstavitvah kandidatov vzdržala. Kajti, menimo, da je ključno vprašanje te rekonstrukcije vlade predvsem glasovanje o zaupnici predsednika Vlade, in torej so novi ministri pravzaprav samo del manjši del celotnega problema. Kljub temu bomo prisluhnili z zanimanjem njihovim predstavitvam. Pa moram tudi izraziti zadovoljstvo s kakovostno predstavitvijo gospe Vidovič. Ji čestitam za jasnost, za strokovnost, hkrati bi postavil nekaj vprašanj.
Sama je korektno navedla, da je podedovala, prevzela ministrstvo v dokaj dobri kondiciji. Na tem ministrstvu se je ogromno delalo. Ministrica, predhodnica, je uspela dokončati nekaj pomembnih projektov. Naj omenim samo zakon o integriteti, ki je neka osnova za drugačen pristop do vsega javnega in do večje odgovornosti nosilcev javnih funkcij. V predalu je tudi uspeh pogajanj s sindikati v javnem sektorju. In mislim,da je ta del najpomembnejši, čeprav postane spet aktualno vprašanje, kako naprej, ob dejstvu, da Vlada prihaja z interventnimi ukrepi ob rebalansu proračuna. In seveda pri tem se zastavlja prvo vprašanje, ki je: Kakšen je vaš odnos do poskusa, da bi kljub tem doseženem kompromisu, ki pomeni dejansko zamrznitev plač javnega sektorja? Kako ocenjujete poskus Odbora za lokalno samoupravo tega Državnega zbora, da nekako po hitrem postopku, po bližnjici, izsili še 4% znižanje plač v javnem sektorju? Torej, vaš odnos do tega vprašanja, o katerem bo danes govora in se bo glasovalo na drugem odboru, nato pa ostaja nekaj nedokončanih projektov. Eden, žal, ni prebil in ni uspel dobiti potrebne večine, torej zakon o volitvah. Zanima me, kakšen je vas odnos do sedanjega volilnega zakona, ki je po mnenju Zares-a v neskladju s samo Ustavo, kajti ne zagotavlja neposrednega vpliva volivcev na izbor poslancev. Kot veste, mi smo stali odločno za tem zakonom, ki je dobilkomaj tretjino vseh glasov v tem Državnem zboru. Gre za zakon, ki je predvideval neposredno oziroma preferenčni glas in ukinitev volilnih okrajev. Nato pa, seveda, bi vas vprašal kaj menite o zakonu, ki ga imamo na mizi, ki ga je pripravila tudi vaša predhodnica; Zakon o funkcionarjih in zakon o katerih bo danes tekla tudi javna razprava, tudi Zakon o dejavnosti splošnega pomena. Tukaj je veliko dilem, celo poslanci menda nismo dobro razumeli tega zapletenega besedila, tako da sta dve glavni interpretaciji. Ali se urejuje to področje ali gre po nekaterih interpretacijah za lastninjene ali za možnosti lastninjena javnih zavodov? Seveda mi menimo, da ni tako ampak me zanima tudi vaša razlaga o temu zakonu. Hvala.
Hvala, spoštovani gospod predsednik za besedo. Lepo pozdravljeni kandidat gospod Janc. Jaz bi vam postavil dve vsebinski vprašanji. Eno je zelo aktualno in izhaja iz nekaterih ugovorov, ki smo jih dobili te dni nekateri poslanci iz naslova policijskega sindikata in v tem specifičnem primeru iz sindikalnih organizacij obale in Prekmurja, gre za neko diskriminatorno prakso, ki je uveljavljena na račun velikega števila policistov, ki delujejo v narodnostno mešanem okolju, ki poslujejo in so dolžni obvladati oba jezika, za razliko od vseh drugih državnih uslužbencev pa niso deležni oziroma ne uživajo tistega dodatka 3% oziroma 6% dodatka za znanje italijanščine oziroma madžarščine. Na to opozarjajo sindikati, opozarjajo da je sistematizacija stara in da v bistvu ne odgovarja realnim razmeram. Torej, gre za večji del policistov, ki delajo na terenu na narodnostno mešanem območju in kljub dejstvu, da morajo poznati oba jezika niso deležni tega dodatka. To je dejstvo, to je prvo vprašanje, ki je zelo vsebinske, operativne narave in glede na to ali boste imenovani kot minister ali ne, me zanima ali boste kaj sprožili v smeri razrešitve tega problema.
Drugo vprašanje pa se nanaša na splošno varnost državljanov. Jaz prihajam iz Kopra, kjer je nedavno že tretjič bila oropana ena in ista pošta. Oboroženi ropi so postali del našega vsakdana in sprašujem se ali lahko policija deluje in seveda v sklopu vaših pristojnosti tudi Ministrstvo za notranje zadeve ali lahko ponudi nekaj več preventivnih dejavnosti, glede na to, da očitno Pošta Slovenije ni ustrezno odgovorila na vsa odprta vprašanja. Dopušča da se z nevlaganjem v varnost še naprej dogajajo oboroženi ropi in to na istih sedežih. Torej, kaj lahko postori notranje ministrstvo oziroma policija v tej smeri. Morda tudi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ki po eni strani zelo dobro, učinkovito skrbijo za videonadzor nad palmami, na primer, medtem ko tam kjer se dogajajo zločini, kriminalna dejanja takšnega nadzora ni. Torej, kje vidite možnost, da bi v sinergiji med lokalnimi skupnostmi, notranjim ministrstvom in državnimi gospodarskimi subjekti, kot je Pošta Slovenije ali banke, to uredili na tak način, da bo zagotovljena varnost naših državljanov.
