Finančna policija
Pripravili smo predlog zakona o finančni policiji, ki ga bomo v tem tednu vložili v zakonodajni postopek, saj želimo sprožiti javno razpravo in predlagani zakon v nadaljevanju po potrebi še nadgraditi.
Kot sta na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednik stranke Gregor Golobič in podpredsednik dr. Branko Lobnikar, predlagani zakon uvaja finančno policijo kot učinkovito enovito institucijo oz. specializiran organ za pregon gospodarske kriminalitete, ki bi bil po predlogu podrejen neposredno vladi. V predlogu zakona o finančni policiji so med drugim tudi določbe o nadzoru nad financami političnih strank, saj je to področje trenutno zelo slabo urejeno. “Z uvedbo finančne policije želimo zagotoviti zlasti večjo neodvisnost takšnega prekrškovnega organa in posledično enakost vseh pred zakonom,” je poudaril Golobič.
Pripadniki finančne policije bi morali imeti policijska pooblastila, značilna za kriminaliste, nadgrajena s pooblastili inšpektorjev Davčne uprave RS in Carinske uprave RS. Direktorja finančne policije bi po predlogu imenovala vlada s soglasjem komisije DZ za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija, je poudaril Golobič. Ob tem je dodal, da bi morala finančna policija med drugim odkrivati težja kazniva dejanja s področja finančnega poslovanja, opravljati nadzor izvajanja določil o financiranju političnih strank, pa tudi opravljati naloge v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja. Finančna policija, v EU jo imajo le v Italiji, od bližnjih držav, pa na Hrvaškem, BiH, Srbiji, Makedoniji, bi se tudi ukvarjala s preprečevanjem težjih carinskih in trošarinskih prekrškov.
Boju zoper gospodarski kriminal je potrebno posvetiti bistveno več pozornosti kot doslej, sta ocenila Golobič in Lobnikar. Organi pregona namreč niso v zadostni meri usposobljeni za učinkovito analiziranje zapletenejši primerov gospodarskega kriminala in korupcije, saj nimajo specializiranih znanj, ki so potrebna za izvajanja transakcij in špekulacij v času lastninjenja in uvajanja tržnega gospodarstva, kot tudi transakcij, ki potekajo v tržnem gospodarstvu. Zato v Zaresu ocenjujemo, da bi morali uslužbenci organov pregona in nadzornih institucij, ki so v Sloveniji razpršeni, delovati usklajeno znotraj enega organa, npr. finančne policije.
