Evropske volitve ali akumulacija 27-ih nacionalnih volitev?
Evropski parlament (EP), ki je lani slavil svojo petdesetletnico, bo letošnjega junija praznoval tridesetletnico prvih splošnih neposrednih volitev. Med 4. in 7. junijem 2009 bomo namreč državljani Evropske unije (EU) izvolili svoje predstavnike v EP. Za nekatere Evropejce bodo to že sedme volitve, za nas pa druge.
Ker Lizbonska pogodba z začetkom letošnjega leta ni bila sprejeta, predvsem, ne pa izključno, zaradi irskega »ne«, bodo volitve organizirane v skladu s pogodbo iz Nice. Po tej pogodbi ima EP 736 poslank in poslancev, po Lizbonski pogodbi bi jih imel 15 več. Slovenija ima v EP sedem predstavnikov. V kolikor bo Lizbonska pogodba uveljavljena v obdobju mandata 2009-2014, bomo imeli enega predstavnika več.
Na zadnjih evropskih volitvah v juniju 2004, ki so potekale dober mesec po širitvi EU na deset novih držav članic, je imelo okoli 350 milijonov Evropejcev v 25 državah možnost izvoliti 732 članic in članov parlamenta. Volilna udeležba je bila 45,6 odstotna. Nižja od evropskega povprečja je bila predvsem v novih državah članicah. V Sloveniji je volilo 28,3 odstotka volilnih upravičencev, na Slovaškem pa niti petina. S pridružitvijo Romunije in Bolgarije v januarju 2007 EU, ki sta kmalu zatem organizirali volitve, je bila volilna udeležba okoli 30 odstotna. Še v letu 1999 se je evropskih volitev udeležila skoraj polovica volivcev, na prvih evropskih volitvah v letu 1979 pa je volilo zelo solidinh 63 odstotkov volilnih upravičencev. Letošnje evropske volitve bodo daleč najobsežnejše, saj bo možnost glasovanja pripadla kar 492 milijonom volilnim upravičencem.
Pričakovanja Evropejcev v zvezi z volitvami 2009 je lani preučil Eurobarometer z dvema posebnima raziskavama, ki sta potekli hkrati s standardnim merjenjem javnega mnenja, ki povprašuje po zaupanju v evropske in nacionalne institucije. Bodo te volitve resnično evropske ali bodo enostavno pomenile le akumulacijo 27 različnih državnih volitev, je glavno vprašanje posebnih raziskav.
Obe raziskavi, pomladna in jesenska sta ugotovili signifikantne spremembe v evropskem javnem mnenju, ki so izraz gospodarskih razmer in zaskrbljenosti nad prihodnostjo. V jesenskem merjenju, ki je potekalo že v času finančne in ekonomske krize, se ekonomski temi, pridružuje predvsem skrb za socialno varnost.
Raziskavi preučujeta predvsem štiri glavne vidike: interes Evropejcev za evropske volitve, verjetnost glasovanja na teh volitvah, glasovalna merila Evropejcev za volitve 2009 in končno teme, ki jih Evropejci želijo videti v središču volilnih kampanj. Poročili raziskav analizirata rezultate in spremembe na dveh ravneh in sicer v povprečju za 27 držav članic in povprečja na nacionalni ravni. Dodane so tudi kratke pripombe o tem, kako se odgovori razlikujejo glede na nekatere socio-demografske značilnosti, kot sta na primer spol in starost, kot tudi nekatere druge kazalce, kot sta odnos do EU in politična nagnjenja.
Prva raziskava, ki je potekala več kot leto dni pred odprtjem volišč in še brez večje medijske pokritosti ugotavlja, da je samo 16 odstotkov Evropejcev vedelo za letošnje volitve, 51 odstotkov teh pa je izjavilo, da jih evropske volitve ne zanimajo. Jeseni se je vedenje o datumu volitev že nekoliko izboljšalo.
Analiza raziskav predvideva, da se bo kakih 30 odstotkov Evropejcev udeležilo volitev, okoli 14 odstotkov pa je odločenih, da ne bodo glasovali. Glavni razlogi se skrivajo v pomanjkanju informacij, šibkem interesu za politiko, občutku oddaljenosti EP in v občutku, da glasovanje tako ali tako ne bo ničesar spremenilo.
Glasovalna merila bodo združevala nacionalne in evropske razsežnosti. Oba vidika bosta torej v središču procesa odločanja volivcev. Nacionalne teme bodo, kot je to pogosto, zelo pomembne.
Na splošno Evropejci želijo, da v kampanji prevladujejo ekonomske teme s prednostnimi vprašanji, kot so brezposelnost, gospodarska rast in inflacija, nato sledijo vprašanja globalne varnosti in sorodne teme. Zadeve, neposredno vezane na Evropsko unijo, so na zadnjem mestu. Zanimivo je, da se želene teme v državah članicah bistveno razlikujejo.
Pričakovanja glede EU so v glavnem povezana z varnostjo, torej skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko, zaščito potrošnikov in podnebnimi spremembami. Med vrednotami prevladuje solidarnost, glavni element skupne evropske identitete je še vedno Evro, medtem ko bi bil enotni sistem socialne varnosti med državami članicami, lahko glavni dejavnik krepitve občutka evropskega državljanstva.
Več kot polovica Evropejcev želi nadaljevanje procesa graditve EU. Evropski parlament uživa 52 odstotno stopnjo zaupanja in ostaja institucija največjega zaupanja. Sedem desetin Evropejcev meni, da EP igra pomembno vlogo v življenju Evropske unije, 44 odstotkov vprašanih pa želi, da bi bila njegova vloga še večja.
Evropsko javno mnenje torej priznava obstoj evropskega političnega območja, vendar se evropska vprašanja še vedno soočajo s konkurenco nacionalnih političnih vprašanj. Razlike v prednostnih temah kampanje med državami in pomembnost nacionalnih tem v glasovalnih merilih volivcev, odsevajo sicer do neke mere skupno, a precej fragmentirano evropsko politično območje. Volivci, sklepa Eurobarometer, bodo glasovali po enakovrednih merilih stališč kandidatov in strank glede evropskih in nacionalnih vprašanj. A v luči ekonomske krize in recesije, Evropejce mnogo bolj kot evropske volitve, zanimajo rešitve za premagovanje težkih ekonomskih razmer in socialnih stisk.
Torej, glavni izzivi za Evropske volitve 2009 so: informiranje državljanov o vlogi Evropskega parlamenta, dvig interesa za evropsko politiko ter zmožnosti strank in kandidatov, da ekonomsko in socialno krizo naslovijo s praktičnimi ukrepi in rešitvami na evropski ravni.