Evropa kot “Krčija”?
Predsednik stranke Zares, Gregor Golobič je na tiskovni konferenci komentiral problem ogroženosti evroobmočja v sklopu izrednega zasedanja evropskih voditeljev.
Osnovno vodilo vseh, ki se zavedamo pomembnosti globalnosti Evrope in evroobmočja, je spoznanje o prelomnosti odločitev. Ob tem je Gregor Golobič spomnil na lanskoletni posvet takrat koalicijskih strank, na katerem je predsednik vlade poskušal opisati svoje vtise s srečanj z evropskimi voditelji.
Že takrat je Gregor Golobič opozoril na pomanjkanje zavedanja slovenske politike o enkratnosti položaja v katerem je Evropa in posledično možnih različnih scenarijev do katerih lahko pride, če se v razumnem roku ne bomo odločili za dolgoročnejše in odločnejše delovanje. Žal se slovenska politika s težavami, s katerimi se sooča Evropa ukvarja premalo in še to zgolj za potrebe lastne promocije in potrebe domačega političnega obračunavanja.
Zato bo stranka jeseni predlagala, da Državni zbor prevzame iniciativo za oblikovanja stališč glede potrebnih sprememb v EU, ki jo vlada zaradi trenutnih razmer in svoje šibkosti ni sposobna prevzeti.
Meni sicer, da bo današnji vrh evroskupine le navidezno govoril o pomoči Grčiji, bistvo bo po njegovem mnenju kriza evra in EU.
Nikoli več ne bo tako kot je bilo
Strategijo Evrope, ki stremi zgolj k temu, kako se prebiti skozi močvirje, je danes mogoče oceniti kot nezadostno, škodljivo in nevzdržno za naprej. To velja tako za politike nacionalnih držav kot politiko Evropske centralne banke (ECB), saj svoje vloge ni odigrala. Nedvomno gre pri iskanju ustreznega odgovora tudi za določene institucionalne ovire. Izkazuje se, da je Evropa prej kot kaj drugega političen projekt, ki ne zagotavlja dovoljšne stopnje odpornosti, saj se je realnost oziroma politika evroobmočja izkazala kot nezadostna.
Poudaril je, da je Grčija samo simptom dogajanj v Evropi. Vprašanje Evrope ni samo kako rešiti Grčijo, saj je ta del večjega problema. Ključno vprašanje torej je ali ni Evropa “Krčija”, v kateri se odvija proces krčenja in soočanja s strukturnimi zagatami?
V stranki Zares smo že januarja 2011, kot je spomnil Gregor Golobič, v dokumentu “Za odpravo blokad”, odpirali vprašanje ne zgolj Slovenije ampak tudi vlakovne Nemško-Francosko kompozicije, ki govori predvsem in samo o krčenju finančnih sredstev, s čimer povečuje politično nestabilnost, omogoča triumfe evroskeptikov in povečuje neintegracijo; v ničemer pa ne prispeva h gospodarski rasti in vzdržnosti ekonomij.
Primerna izhodišča razprav bi lahko bili sklepi vlade z maja 2010, ko se je debata o pomoči Grčije odprla. Sklepi so zelo ostri, natančni in zahtevni. Ob zavedanju, da Slovenija ne sme nastopati ultimativno, lahko pa poda odmevne iniciative, sklepi poudarjajo zavezo vlade po poostrenem nadzoru nad izpolnjevanjem določil pakta stabilnosti in rasti, ki morajo poleg jasnih določil o vstopu novih članic določiti tudi mehanizme izključitve iz območja enotne valute v primeru kršenja pravil, večjo usklajenost fiskalnih politik članic evroobmočja s poudarkom na posrednih davkih in zavezo, da zasebne finančne institucije, upnice iz naslova Grškega javnega dolga, prevzamejo ustrezen del odgovornosti za izvajanje grškega programa, saj je šlo za “dilersko pomoč”.
Po njegovem je treba odgovornost prenesti tudi na bonitetne hiše, ki so se izkazale kot nekredibilne in bi si same zaslužile najnižjo oceno.
Pri svojem delu so se bonitetne hiše sklicevale, namesto na strokovnost, na 1. amandma ameriške ustave, ki govori o pravici do izražanja stališč – “Freedom of speech” in ravno v tem se kaže sprijenost njihovega delovanja. Zato je po njegovem mnenju potrebno podpreti idejo o ustanovitvi evropske bonitetne hiše kot protiutež obstoječim, ki so se izkazale za nekredibilne. Potreben je stresni test držav, ne bank, če želimo da evro preživi.
Izpostavil je, da ne smemo vztrajati na “statusu quo” ampak moramo spodbujati fiskalno, ekonomsko in politično integracijo Evropske unije, ki lahko manjšim državam, kot je Slovenija koristi. Premišljeni ukrepi onstran mantre ECB o zniževanju finančne porabe so ključni pogoj, da Evropska unija ostane in obstane ter pridobi kredibilnost, ki jo dramatično izgublja.
Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije in evroobmočja se mora z več drznosti, odkritosti in načelnosti vključiti v omenjeno debato. Ob tem je Gregor Golobič poudaril, da je razprava enako pomembna tudi za potrebne spremembe miselnosti v Sloveniji.
