Državni svet kot “slepič” zakonodajne veje oblasti

Predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič je v današnjem odzivu na vsa izglasovana odložilna veta in na poziv Zaresa k ukinitvi tega organa med drugim ocenil, da je državni svet moderna demokratična institucija, ki nima zakonodajnega pooblastila, lahko pa poslance opominja na slabe rešitve in prispeva mnenja. Državni svet naj bi po njegovih besedah opozarjal na številne paradigmatske spremembe, ki jih zdaj v površni obliki ponavljajo številne politične stranke, pri tem pa gre na živce strankarskim cesarjem.

V Zaresu menimo, da je državni svet v sedanji obliki in s pristojnostmi, ki jih ima, nekakšen slepič zakonodajne veje oblasti (medicinska literatura v splošnem ne pripisuje slepiču posebne funkcije; najpogostejša razlaga je, da je slepič zakrnel organ brez posebne vloge; običajno se lahko odstrani že z majhnim rezom) in da bi ga bilo zato treba ukiniti. Enostaven kirurški rez bi nam prihranil približno 2,3 milijona evrov na leto.

Za ukinitev državnega sveta govori nekaj zelo močnih razlogov. Naša ustava predpostavlja, da ima oblast ljudstvo, katerega predstavniki so demokratično izvoljeni poslanci v državnem zboru. V Zaresu se sprašujemo, zakaj je potem potrebno imeti še en predstavniški organ, ki zastopa parcialne interese posameznih družbenih skupin. Posledica tega je neracionalna organiziranost, zavlačevanje sprejemanja zakonov, neučinkovitost parlamentarnega odločanja, blokade in prestižni spopadi s poslanskim zborom. Praksa tudi kaže, da v državni svet pospešeno vdirajo tako interesi strank kot tudi posameznih lobijev, tako da je o državnem svetu vse težje govoriti kot o blažilcu prevelikega vpliva strank na zakonodajno telo ali pa kot o organu uravnoteževanja.

Na zadnji seji državnega sveta se je zelo nazorno pokazalo, kako prav smo imeli. Zato se nam zdijo navedbe mag. Blaža Kavčiča o zavajanju pravosodnega ministra glede Kazenskega zakonika navadno sprenevedanje. Državni svet namreč ni sprejel zgolj odložilnega veta na Kazenski zakonik, temveč tudi na štiri druge zakone, pri čemer Kazenski zakonik predstavlja zgolj en del t. i. trojčka iz paketa zakonov za boj zoper organiziran in gospodarski kriminal. Med drugim gre tudi za zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, katerih predlagatelji oz. nosilci smo tudi poslanci Zares (Franco Juri). Takšnemu podleganju različnim zainteresiranim lobijem (odvetniški lobi in lobi državnega svetnika Šuštaršiča) in instrumentalizaciji državnega sveta odločno nasprotujemo. Iz ravnanja državnih svetnikov je več kot razvidno, da pri njihovem odločanju o odložilnih vetih ni šlo za odločanje na podlagi vsebine posameznega zakona, ampak za vzajemno podporo posameznih interesnih skupin po načelu kravjih kupčij “ti meni jaz tebi”.

V Zaresu opozarjamo, da se je ta vlada in večina v državnem zboru zavezala k učinkovitemu boju zoper organiziran in gospodarski kriminal. In da Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora predstavlja enega od temeljnih orožij tako zoper organiziran kot tudi gospodarski kriminal. To je tisti kriminal, ki v Republiki Sloveniji povzroča najbolj rušilne učinke, bodisi ko neposredno poseže v premoženje posameznikov in bodisi ko neposredno ali posredno vpliva na družbo kot celoto oziroma državo. Zato smo bili v času obravnave celo deležni očitkov, da je zakon preblag, v državnem zboru pa je bilo sprejeto tudi dopolnilo SDS za uveljavitev retroaktivnosti oz. da se ta zakon v boju zoper gospodarski kriminal uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, oziroma po 1.1.1990, s čimer naj bi se zajelo tudi obdobje gospodarske tranzicije in privatizacije družbenega premoženja.

Zato ne samo, da menimo, da temeljni oz. glavni razlogi Državnega sveta Republike Slovenije za ponovno odločanje o zakonu niso utemeljeni, ampak tudi ocenjujemo ravnanje državnega sveta – ne glede na njegove ustavne pristojnosti – kot družbeno neodgovorno in škodljivo, saj morebitno nesprejetje zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ogroža demokracijo, poštenost in socialno pravičnost ter ogroža pravilno in ustrezno delovanje tržnega gospodarstva, prav tako pa ima škodljive posledice za posameznike, podjetja in državo.

Glede Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije pa v Zaresu ocenjujemo, da je bil državni svet instrumentaliziran za dosego ciljev ene od interesnih organizacij državnega svetnika Šuštaršiča. S tem so državni svetniki izvotlili svojo z ustavo določeno vlogo. Gre za prvo zahtevo državnega sveta, s katero se problematizira delovanje in organizacijo Državnega zbora Republike Slovenije, saj se mu odreka neodvisnost, ki je določena z Ustavo Republike Slovenije. Zato se nam zdi povsem nesprejemljivo, da državni svet v obrazložitvi svoje zahteve povzema interese enega od svojih članov, za katerega je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da je s svojimi mnogimi funkcijami v konfliktu interesov in da domnevno krši kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Odločitev državnega sveta se nam zdi še posebej nesprejemljiva, ker je žal dosedanja praksa pokazala, da veljavni zakon dovoljuje in omogoča nepravično delitev sredstev, konflikt interesov, tudi koruptivna dejanja, javni interes pa je pozabljen.

Če bi državni svet res opozarjal na paradigmatske spremembe, ne bi v mandatnem obdobju 2008-2011 v sprejem državnemu zboru predlagal zgolj 8 zakonov, od katerih sta bila sprejeta samo 2, ki v ničemer nista v sozvočju s trditvami mag. Blaža Kavčiča, in sicer:
zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom,
zakon o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa.

Državni svet se vse bolj krči v organ blokade, ki pretežno uporablja vzvod veta, namesto da bi v oblikovanju politik kreativno sodeloval; postaja organ, ki zgolj nasprotuje in skuša preprečevati uveljavitev odločitev državnega zbora. Slednje najbolje ponazarja naslednja statistika: v mandatnem obdobju 2008 -2011 je državni svet sprejel odložilni veto na kar 27 zakonov. Državni zbor je pri ponovnem odločanju 19 zakonov sprejel, treh zakonov ni sprejel, o 5-ih pa bo odločal na izredni seji, sklicani po razpustu državnega zbora.

Posamezni primeri veta, ki jih je državni svet predlagal na podlagi zainteresiranih skupin in lobijev:

• zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju
• zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila
• zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo
• zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah
• zakonu o izenačevanju možnosti invalidov

Nesprejet zakon po ponovnem glasovanju:

• novela zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij
• zakon o udeležbi delavcev pri dobičku
• novela zakona o zemljiški knjigi

Če bi bil državni svet tako moderna institucija, kot trdi g. Kavčič, ga v drugih državah ne bi ukinjali. Tako ga ne poznajo več v skandinavskih državah, z izjemo Norveške, pred nekaj leti so tudi na Hrvaškem odpravili županijski dom ter senat na Bavarskem. V drugih evropskih državah ima drugi dom le izjemoma (Belgija, Italija in deloma Francija) pomembnejšo vlogo pri državnih odločitvah.
Poleg tega primerjalni pregled ureditve v evropskih državah pokaže, da so drugi domovi predvsem regionalna predstavništva. Izjema je dom lordov v Veliki Britaniji, ponekod drugje pa je k predstavnikom zveznih dežel, regij, pokrajin in drugih enot regionalne členitve držav dodano še manjše število članov zgornjih domov, ki jim sedež podelijo iz drugih razlogov. Tako so na primer člani senata v Italiji tudi vsi bivši predsedniki republike.

V Zares socialno-liberalni smo prepričani, da bi bilo namesto državnega sveta bolj smiselno imeti zastopnika posebnih teritorialnih interesov. Enakopravno s prvim domom bi odločal le o vprašanjih, ki so posebnega pomena z vidika lokalnih in regionalnih interesov. Še posebej sedaj, ko smo uzakonili nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Zbor pokrajin in občin bi omogočal boljše in enakomernejše zastopanje lokalnih in regionalnih interesov, česar proporcionalni model volitev poslancev državnega zbora ne omogoča. Vse to pa bi pospeševalo enakomernejši regionalni razvoj in omejilo centralistične težnje.

Zaradi vseh naštetih argumentov v stranki Zares predlagamo ukinitev državnega sveta in ustanovitev zbora pokrajin in občin, v katerem bi sodelovali le predstavniki pokrajin oziroma občin. Seveda, ko bodo pokrajine ustanovljene.

Franco Juri
Vodja PS Zares