Dr. Lobnikar o dejanjih (politične korupcije) poslanca Mariniča
Dr. Branko Lobnikar, podpredsednik stranke Zares – nova politika in soavtor novega zakona o integriteti poslancev, je danes na novinarski konferenci predstavil stališče do izjav poslanca Branka Mariniča in vodje poslanske skupine SDS, Jožeta Tanka, in komentiral zahtevo predstavnikov SDS po tem, naj Komisija za preprečevanje korupcije omogoči Komisiji Državnega zbora, katere predsednik je Marinič, vpogled podrobne podatke prijaviteljev dejanj korupcije.
Dr. Branko Lobnikar
V Zaresu smo se odločili, da je potrebno reagirati na izjave poslanca Branka Mariniča in tudi na izjave vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka. Izhajamo iz predpostavke, da pomeni nereagiranje na takšne izjave njihovo okrepitev in uveljavitev – če ne bi reagirali na to, kar zahteva poslanec Marinič, bi pravzaprav pritrdili njegovemu mnenju in mnenju poslancev SDS.
Od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevajo, da poslancem in poslankam v komisiji Državnega zbora izročijo vse podatke o osumljencih in prijaviteljih, ki so na komisijo kdaj podali prijavo suma storitve koruptivnega dejanja.
Tudi sprememba poslovnika dela te komisijie nakazuje na to, da si poslanci SDS, gospod Marinič in ostali, neizmerno želijo udejaniti tisto, kar skušajo počenjati že nekaj let – prevzeti popolno oblast in nadzor na področju preprečevanja korupcije z namenom, da se na tem področju ne bi zgodilo nič pametnega. To so pokazal is predlogom zakona o nezdružljivost ifunkcij, s katerim so skušali ukiniti Komisijo za preprečevanje korupcije, pa jim to ni uspelo zaradi odločb Ustavnega sodišča; to so poskušali doseči s predlogom zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, kjer so zakrito skušali spet ukiniti Komisijo za preprečevanje korupcije kot neodvisni državni organ na tem področju, pa jim to ni uspelo – sedaj skušajo to narediti na način, da zarad isvoje nadzorne funkcije zahtevajo možnost pridobiti vseh podatkov iz komisije, zaradi česar bi ljudje v tej državi izgubili zaupanje v delo Komisije za preprečevanje korupcije, zato ne bi več prijavljali koruptivnih vedenj.
Njihova zahteva temelji na tem, da mora protikorupcijska komisija komisiji Državnega zbora, v kateri so politiki, podati vsa poročila oziroma povzetke predlogov za uvedbo postopka preiskave korupcije – na ta način bi se seznanili s konkretnimi primeri. V Zares uocenjujemo, da je to pravzaprav sprevrženo vedenje poslancev, tudi Mariniča, ki je bil nedavno v okviru protikorupcijske komisije preiskovan tudi sam. Na ta način bi lahko poslanec ugotovil, kdo je zoper njega vložil prijavo suma storitve koruptivnega vedenja goljufanja na izpitu.
V Zaresu smo prepričani, da so tovrstni postopki psolancev SDS in še posebej poslanca Mariniča lep primer politične korupcije, ko zaradi tega, ko skuša svojo vlogo predstaviti kot najpomembnejo in skuša vse stvari vzeti v svoje roke, poslanec Marinič in stranka SDS skušata onemogočati delovanje protikorupcijske komisije. Ko poslanec Marinič reče – v odziv na zavrnitev razkritja tovrstnih podatkov s strani Draga Kosa, predsednika KPK – da protikorupcijska komisija deluje po principu političnih obračunavanj in selektivno, ter da jo je potrebno zaradi tega nadzirati, in ko vodja poslanske skupine SDS Tanko reče, da so poslanci absolutni v svoji oblasti in smejo terjati vse, njim pa ne sme reči nihče nič, to kaže zgolj na to, da poslanci SDS ne razumejo organizacije in delitve oblasti v tej državi.
Če analiziramo vedenje poslanca SDS g. Mariniča, ki je zahteval podatke, ga je potrebno analizirati tudi s primerjavami – predstavljajte si, kako bi poslanec Rop od računskega sodišča zahteval vse podatke, ki jih računsko sodišče, kot neodvisni državni organ, uporablja pri svojem delu, ali da poslanec Gorenak od informacijske pooblaščenke zahteva vse podatke s področja varstva osebnih podatkov; ali pa, da od varuhinje človekovih pravic zahtevajo, naj jim pokaže, kdo so prijavitelji, ki so prijavili kršitev človekovih pravic in svoboščin. V tej državi imamo neodvisne državne organe z namenom – da neodvisno od slehernega dela oblasti, vlade, policije in tudi parlamenta, izvajajo nadzor na svojem področju. Vedenje poslanca SDS, ki bi po mojem osebnem mnenju moral razmisliti o odstopu, ker ni zbral dovolj denarja, da bi plačeval najemnino za svoje od države najeto stanovanje, in ki se nikakor ne more spomniti, kje, kdaj in pri komu je opravljal izpit iz nemškega jezika, kaže na to, da poslanci te stranke ne znajo doumeti vloge neodvisnih državnih organov, kot je denimo protikorupcijska komisija.
V Zares poudarjamo, da tudi za poslance velja načelo samoomejevanja – njihova omnipotentnost in omniprezentnost je že preveč v nebo vpijoča, da nanjo ne bi reagirali. Sleherni politik v tej državi, tako tisti na oblasti, kot oni v opoziciji, mora vedeti, da ni od boga dan in da odgovarja slehernemu državljani in državljanki, ter tudi neodvisnim državnim organom, kot so protikorupcijska komisija, varuhinja človekovih pravic, informacijska pooblaščenka ali računsko sodišče. To področje zahteva resno in dokončno ureditev in utrditev položaja protikorupcijske komisije kot neodvisnega državnega organa – to se bo zgodilo s sprejetjem iakona o integriteti, ki ga Vlada RS pripravlja in ki smo ga v Zaresu soustvarjali, do te mere, da se tovrstne zahteve poslanca Mariniča ne bodo mogle več nikoli znajti na dnevnem redu in da bo zelo jasno, da tudi poslanci niso vsemogočni in da tudi oni odgovarjajo državnim institucijam ter državljanom in državljankam.
Dr. Branko Lobnikar, podpredsednik stranke Zares – nova politika
