Dediščina WikiLeaksa
(objavljeno 14. decembra 2010)
Geopolitika je bila zame vedno predhodnica rožljanju z orožjem in WikiLeaks to samo potrjuje. Gre za nadzor nad naravnimi viri in vpliv na njihovo uporabo z vsemi možnimi sredstvi, vključno z izsiljevanjem, z grožnjami in z orožjem. Vpeta v geopolitične spletke si je ameriška diplomacija v preteklosti verjetno kdaj zaželela, da bi bile države v mednarodnih odnosih bolj odkritosrčne. In učinkovite.
Biti učinkovti pomeni, da si sposoben v kratkem času z racionalno uporabo resursov dosegati svoje cilje. In čeprav je zatekanje k nedovoljeni obveščevalni dejavnosti (špijonaži) lahko učinkovito, pa niti najmanj ni sprejemljiva norma, ki bi veljala vedno in povsod. Zbiranje podatkov o osebah povezanih s korupcijo in zdravstvenih podatkov pomembnih političnih osebnostih se mi zdi precej nesramno. Medtem ko diplomati vedo, da bo vsebina pogovora prenesena po diplomatskih kanalih, verejtno večina slovenskih uradnikov ali tesnih strankarskih sodelavcev ni vedela, da je vsebina pogovora ob kavi lahko predmet kakega zapisa. Vsekakor pa želim, da država svoje državljane zaščiti pred nepooblaščenim zbiranjem osebnih podatkov. Ne morem namreč sprejeti namigov, češ, sedaj smo pač v boju proti terorizmu, mi vsi smo NATO in Američani so naši zavezniki. Država ima svojo hierarhijo ciljev in nalog in najvišje v hierarhiji se nahaja skrba za varnost lastnih državljanov in za zaščito državljanov pred zlorabami s strani katerekoli tuje sile. Izpolnjevanje ciljev iz vojaških ali političnih zavezništev je šele v drugem planu.
Oddaljitev od geopolitike in prehod na evropske študije je marsikomu nudil možnost za premislek o dinamični prihodnosti. Danes gre tudi za poskus vpliva, da bi na evropski ravni vzpostavili učinkovitega globalnega političnega igralca in postavili strategijo evropske zunanje politike. Delovanje konkretnih evropskih političnih osebnosti, kot ga opisujejo v depešah, je topogledno precej neinspirativno. Kako živa pa je po „cablegate” zmožnost mednarodne skupnosti, da vzpostavlja zavezništva na osnovi projekcij ali skupne vizije prihodnosti? Ali smo se sprijaznili, da izven boja za naravne vire mednarodna skupnost ne bo izoblikovala nobenega programa, okrog katerega bi veljalo sklepati zavezništva? Nemara bomo res priče temu, da se zaradi pomanjkanja interesa mednarodna skupnost niti na verbalni ravni ne bo več ukvarjala z revščino, zdravjem svetovnega prebivalstva, okoljskimi problemi, dostopom do pitne vode… Na ta način se bodo razlike zaradi neenakomernega razvoja v svetu dodatno povečevale, povečala se bodo trenja in konflikti med političnimi in tudi verskimi identitetami. WikiLeaks napoveduje dogovore o geopolitični delitvi moči med Kitajsko in ZDA.
—
Adriana Dvorsak
http://twitter.com/AdrianaDvorsak
http://adrianadvorsak.blogspot.com/