Cene zdravil, ki niso predmet financiranja iz javnih sredstev
Parlamentarni odbor za zdravstvo je danes na predlog koalicijskih članov odbora, s prvopodpisano Cveto Zalokar Oražem razpravljal o regulaciji cen zdravil. Razlog za razpravo je bilo dvigovanje cen zdravil brez recepta v februarju, ki so poskočila tudi do 23 odstotkov. Razlogi za podražitve oziroma argumenti, s katerimi so operirale farmacevtske družbe, oziroma njihovi posredniki, so bili po oceni predlagateljev neutemeljeni, saj je šlo v teh primerih v veliki večini za najbolj prodajana, tako imenovana sezonska zdravila.
Na seji je poudarila, da gre za neke vrste preventiven ukrep, saj je preventiva zdravja nacionalnega pomena. Zato zdravila, ki v prvi vrsti predstavljajo ravno preventiven ukrep vsakega posameznika, ne morejo ostati samo predmet tržnega funkcioniranja. Tudi zaradi nedelovanja slovenskega trga je zato ključnega pomena vzpostavitev neke vrste regulatornega, oziroma “spremljajočega” organa, ki bi omejil, oziroma nadziral morebitne neargumentirane dvige cen. Gre tudi za zdravila, ki se ne financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in kjer veljajo osnovna pravila konkurence.
Kot je bilo navedeno že v sami obrazložitvi predlagateljev, je izpostavila tudi vprašanje ali v primeru februarskega dviga cen “sezonskih” zdravil ne gre za t. i. anti-tržni mehanizem, saj splošno ekonomsko načelo govori o zniževanju cen ob povečanem povpraševanju.
Ob tem je pozvala pristojne institucije k spremljanju morebitnega kartelnega dogovarjanja farmacevtskih ponudnikov. Dejstvo je, da se dvig cen večine ponudnikov “sezonskih” zdravil dogaja vsako leto, kar poraja določena sumničenja o “regularnem” dvigovanju cen.
Za podražitev zdravil sta se, kot rečeno, v začetku februarja odločili farmacevtski podjetji Lek in GSK, po medijskih opozorilih pa so se naknadno v Krki na dan napovedane podražitve premislili in so ohranili prejšnje cene.
Člani odbora so nato podprli predlagane sklepe, s katerimi so med drugim uradu za varstvo konkurence predlagali, da skladno s svojimi pristojnostmi še naprej spremlja in analizira razmere na trgu zdravil ter o svojih ugotovitvah seznani državni zbor in ministrstvo za zdravje. Ministrstvu za zdravje pa predlagajo, da prouči možnosti za uvedbo spremljanja cen zdravil, ki niso predmet financiranja iz javnih sredstev ter ob tem vzpostavi mehanizem, ki bo omogočal lažje sodelovanje vseh pristojnih institucij. Podprli pa so tudi na novo predlagani sklep, po katerem naj ministrstvo za zdravje preuči možnost, da se nekatera preventivna zdravila vključijo v košarico pravic oz. se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
