Kopač v Mladini: “Če ni premoga, ni projekta”

Spletna Mladina danes piše (na tem mestu):

Janez Kopač meni, da bi bilo s projektom TEŠA 6 nesmiselno nadaljevati, če bi se pokazalo, da so zaloge premoga bistveno drugačne, kot je prikazano zdaj.

HSE neodvisne tuje študije o količini lignita v Premogovniku Velenje še ni naročil, je pa zbral več ponudb za njeno izdelavo. Po mnenju direktorja direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača bi bilo s projektom Teša 6 nesmiselno nadaljevati, če bi se pokazalo, da so zaloge bistveno drugačne, kot je prikazano zdaj.

Kot so za STA pojasnili na Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), izvajalca neodvisne študije še niso izbrali. “Po ponudbah je rok za izdelavo študije približno osem tednov po podpisu pogodbe in dostavi dokumentacije,” so dejali. “Na HSE trenutno ne vidimo razloga, da bi bil Teš 6 ustavljen,” so poudarili.

Tudi Kopač je za STA pojasnil, da HSE po njegovih informacijah še ni naročil študije, ki jo je sicer zahteval nadzorni svet družbe. Na vprašanje, ali se bo projekt šestega bloka termoelektrarne (Teš 6) ustavil, če ne bo dovolj premoga, pa je dejal, da je treba najprej počakati, kaj bo študija pokazala.

“Če ni premoga, ni projekta,” je poudaril in dodal, da premog je, treba pa je ugotoviti, kakšne kurilnosti je ta premog. Ekspertiza mora potrditi obseg zalog in njegovo kurilnost, glede na izid študije pa si bo investitor po njegovem mnenju ali oddahnil ali pa bo moral znova premisliti o projektu.

“Če se izkaže, da je s premogom približno vse v redu, potem je skoraj zagotovo, da bi bil strošek opustitve večji od škode, ki jo bo morala Slovenija na ta ali oni način pokrivati zaradi morebitne nerentabilnosti projekta,” je dejal Kopač, ki ocenjuje, da ta projekt “prav dobičkonosen ne bo nikoli“.

V investicijskem programu po njegovih navedbah niso zajeti vsi stroški, ki bodo nastali, sploh pa ni jasno, kdo bo plačal dodatno potrebno terciarno minutno rezervo z močjo 205 megavatov (MW), ki jo je treba nekje v Sloveniji zagotoviti, da bi bil Teš 6 sploh lahko priključen na omrežje.

“Ni jasno niti to, ali jo bomo leta 2015 sploh imeli, saj v nasprotnem primeru Teš 6 sploh ne bo začel obratovati in bi bil lahko nasedla naložba že prvi dan po izgradnji,” je dejal in dodal, da to poslovodstva Teša doslej sploh ni skrbelo, saj jih zanima “predvsem gradnja, manj pa obratovanje“.

“Projekt poleg tega zaradi nesposobnosti vodstva, da bi pripravilo ustrezno vlogo za gradbeno dovoljenje, tega sploh še nima in zato bo gradnja zamujala za vsaj pol leta. To pa že danes pomeni več deset milijonov evrov škode v letu 2015,” je poudaril.

V tem trenutku Teš 6 teče naprej, čeprav je “zaradi številnih napak pri dosedanjem vodenju resno ogrožen“, je ocenil. Ker bo treba pripraviti predlog zakona o državnem poroštvu, je treba na odprte dileme, ki so se pokazale in bi moralo biti nanje odgovorjeno pred začetkom projekta, odgovoriti zdaj, pred obravnavo v DZ. “Vsak razumen gospodar pred začetkom gradnje pridobi gradbeno dovoljenje, zaključi finančno konstrukcijo in prouči potencialne rizike,” je ocenil in dodal, da za tako veliko investicijo to velja še bolj.

Študija, ki jo je za Evropsko banko obnovo in razvoj (EBRD) opravila družba Pöyry, po njegovih navedbah kaže, da utegne premoga zmanjkati do leta 2054, primanjkljaj ocenjuje na do 10 milijonov ton premoga. V HSE pa so dejali, da med Pöyryjevo študijo in slovensko študijo ni bistvenih odstopanj, ker je študija EBRD povzela slovenske študije.

V Premogovniku Velenje sicer zatrjujejo, da je premoga dovolj. Vendar je Kopač ob tem opozoril, da se v zaloge šteje vse, kar ima kurilno vrednost višjo od 8,4 giga joula na kilogram (GJ/kg). Investicijski program Teša 6 predpostavlja, da je povprečna kurilna vrednost 10,5 GJ/kg.

“Ne vemo, kakšna je povprečna kurilna vrednost teh zalog, po milijonih ton jo je videti zadosti, po kurilnosti pa ne vemo,” je izpostavil. Če je kurilnost manjša od predpostavk investicijskega programa, potem je treba izkopati več premoga, da dobiš isto kurilnost, je dejal in dodal, da to pomeni višje stroške, pa tudi to, da premoga prej zmanjka.

Sicer je že Pöyryjeva študija, tako Kopač, predlagala primešavanje bolj kaloričnega uvoženega premoga, vendar to spet spremeni ekonomiko projekta, pa tudi z vidika trajnostne energetike bi bilo to nesprejemljivo.

V študiji je navedena predpostavljena cena 2,25 evra na GJ, ta hip pa je okoli 2,7 evra na GJ. Če premogovnik želi, da bo do leta 2015 prišel do predpostavljene cene, mora do leta 2015 zmanjšati število zaposlenih za več kot 300 v samem rudniku, poleg tega pa bo moral okoli 1200 zaposlenih v hčerinskih družbah poslati na trg, je opozoril.

Po Kopačevih navedbah bo premogovnik po oceni študije na ceni 2,25 evra na GJ težko ostal do leta 2027, kasneje pa se bo izkop zagotovo podražil. “Tudi pogodba med Tešem in Premogovnikom Velenje je sklenjena po tej ceni do leta 2027,” je poudaril in dodal, da investicijski program predpostavlja to ceno za ves čas, torej do leta 2054, kar pa je nerealno.

“Zato je treba ta investicijski program popraviti in oceniti tveganja,” je še dejal Kopač, pišejo v Mladini (STA, mh).