Umrl je Peter Božič

V petek, 10. julija nas je v 77. letu starosti zapustil Peter Božič.

BIOGRAFIJA PETRA BOŽIČA

Peter Božič, rojen 30. decembra 1932 na Bledu, je osnovno šolo obiskoval v Novem mestu in Mariboru, med II. svetovno vojno je bil deportiran v Nemčijo. V Ljubljani je študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Krajši čas je bil bibliotekar na Jesenicah in učitelj v Krvavi peči na Dolenjskem, nato samostojni književnik, časnikar, uslužbenec pri ZKOS, nato na ministrstvu za kulturo.

Bil je tudi urednik revije Mentor. Med njegova zgodnja dela sodijo kratka besedila, katerih značilnost je njihova pravljična in poetična obarvanost. Ni bil zgolj avtor proze, izjemen je tudi njegov opus na področju dramatike, skozi katero je skušal iskati odgovore na vprašanja o smislu življenja in bivanja. Ustvarjalen je bil vse življenje.

V romanih je razčlenjeval eksistencialistično občuteni, ogroženi, razkrojeni, groteskni svet ljudi na obrobju družbe ali v okoliščinah medvojnega pregnanstva, hkrati pa vnašal v slovensko pripovedništvo modernistične prvine. Tudi za njegove drame je, kot navaja leksikon Osebnosti, značilen premik k modernizmu, v dramatiko absurda, v odkrivanje postvarelosti in igre, s čimer je utiral pot reizmu in ludizmu.

Med Božičevimi proznimi deli so Izven, Na robu zemlje, Jaz sem ubil Anito, Zemlja, Na njeni travi, Očeta Vincenca smrt, Človek in senca (1990), Zdaj, ko je nova oblast, med dramami pa Človek v šipi, Zasilni izhod, Križišče, Vojaka Jošta ni, Kaznjenci, Dva brata in Komisar Kriš.
Božič je med drugim leta 1972 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2002 pa je prejel državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode RS.

V obdobju po upokojitvi je kot član mestnega sveta mestne občine Ljubljana največ svoje pozornosti namenil razvoju kulture in športa v Ljubljani. Bil je predsednik odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost, sodeloval je pri številnih projektih razvoja infrastrukture s področja kulture in raziskovanja v Ljubljani, kot so Slovanska in Bežigrajska knjižnica, Hiša eksperimentov, obnova Turjaške palače oziroma novega Mestnega muzeja Ljubljana, obnova Kina Šiška in drugi.

Na mestnem svetu je bil tudi predsednik komisije za poimenovanje ulic in naselij, član komisije za pobude meščanov, član sveta javnega zavoda Mestne knjižnice Ljubljana, član sveta Mestnega gledališča Ljubljanskega in član sveta Doma starejših občanov Bežigrad. Bil je tudi podpredsednik združenja Les Recontres, ki povezuje izvoljene občinske in regionalne funkcionarje, pristojne za področje kulture, ter lokalne in regionalne uslužbence, ki se poklicno ukvarjajo s kulturo iz nekaj manj kot 300 mest in regij iz skoraj vseh evropskih držav.