Kakovost zraka v Sloveniji in podnebne spremembe
Včeraj je v v Cankarjevem domu potekala razprava o kakovosti zraka in podnebnih spremembah, ki jo je vodila Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, v omizju paso sodelovali dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, red. profesorica in predstojnica Katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mag. Tanja Bolte, ARSO, Vodja sektorja za zrak, Alenka Fritzel, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor – Direktorat za okolje, dr. Matej Ogrin, doktor geografskih znanosti, asistent na FF, Oddelek za geografijo, mag. Radovan Tavzes, bivši generalni direktor Direktorata za okolje, dr. Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenijein Jurij Čretnik, monitoring, podjetje RACI d.o.o, ki deluje na področju energetsko-ekološkega inženiringa. Udeleženci omizja bodo tudi pripravili osnovna izhodišča za razpravo.
V razpravi je Felicita Medved, kandidatka stranke Zares za evropsko poslanko dejala, da bi Evropska unija morala igrati vodilno vlogi na pogajanjih v Kobenhavnu in biti enotna v zastavitvi visokih ciljev in zahtevi po učinkovitih rezultatih v novem globalnem dogovoru, predvidoma nasledniku kjotskega protokola. V kolikor tam EU ne bi bila uspešna, si želi, da Evropa vsaj sebi zastavi vioske cilje. Ugotovitve znanstvenikov in stalni monitoring so izredno pomembna svarila o stopnji izvrševanja obstoječe zakonodaje, o stanju kakovosti zraka in podnebnih spremembah ter vplivih na naše zdravje in okolje. Kljub temu je F. Medved menila, da je razprava preveč antropocentrična. Seveda je potrebna dopolnitev zakonodaje, predvsem pa njene implementacije ter vzpostavitev novih institucij. Izrazila je željo, da bi imela Evropska komisija enako moč snakcioniranja kot na prodočju konkurence, vendar pa poudarja, da vsega ni mogoče rešiti z zakonodajo, institucijami in sankcijami. Kar sedaj potrebujemo, je nova razvojna paradigma trajnostnega razvoja, ki bo celovito zajela področja gospodarstva, klimatskih sprememb, energetske oskrbe, prometa, kmetijstva, razvoja naših urbanih in podeželskih okolij. To pa predvsem zahteva spremembe našega razmišljanja, vrednot in načina življenja.