Javna razprava o visokem šolstvu v Celju
Mestni odbor stranke ZARES – nova politika Celje je pripravil v torek, 20. maja 2009, ob 17. uri v sejni dvorani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, v Ipavčevi ulici 18 v Celju, javno razpravo na temo »Visoko šolstvo, razvojne strategije izobraževanja v regiji in možnosti črpanja sredstev iz EU skladov«, na kateri so sodelovali naslednji ugledni gostje:
Felicita Medved, neodvisna raziskovalka na področju humane geografije in kandidatka za poslanko EU parlamenta stranke Zares – nova politika, dr. Martin Lipičnik, dekan in redni prof. na Fakulteti za logistiko v Celju Univerze Maribor, Jože Geršak, direktor Fakultete za poslovne in komercialne vede Celje, dr. Srečko Natek , dekan, doc., univ. dipl. ekon. na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju in Katja Esih, direktorica javnega zavoda Regijsko študijsko središče v Celju.
Razpravo je povezoval in vodil dr. Branko Lobnikar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, docent na Fakulteti za logistiko v Celju Univerze Maribor. S strokovnimi mnenji, izkušnjami in poudarki pa je sodeloval tudi ugledni gost in strokovnjak dr. Stane Pejovnik, bivši državni sekretar za visoko šolstvo.
Namen razprave je bil preveriti stanje in razvojne perspektive visokega šolstva v regiji, izkušnje izvajanja bolonjskih študijskih programov in povezovanje z gospodarstvom skozi inovativni način izvajanja praktičnega usposabljanja, pridobivanje in učinkovita raba sredstev iz EU skladov ter umestitev slovenskega visokega šolstva v evropskem prostoru.
V razpravi so bile nanizane naslednje ugotovitve, predlogi, vprašanja in dileme:
- povezovanje s potrebami gospodarstva preko praktičnega usposabljanja je na nivoju države še zakonsko nedorečeno;
- izobraževanje in usposabljanje sta dve kategoriji in ju je potrebno ločevati v okviru povezovanja z gospodarstvom, sta pa obe pomembna dejavnika pri povečanju zaposljivosti;
- prosti pretok znanja, mobilnost in povezovanje med študenti, raziskovalci, predavatelji in mobilnost so ključnega pomena za oblikovanje nadaljnih razvojnih strategij;
- potrebna je opredelitev vladne politike do regionalizacije slovenskega visokega šolstva;
- oblike in načini financiranja fakultet, visokošolskih zavodov so neustrezni, še posebej v kriznih časih in bi bilo;
- potrebno ustanoviti poseben sklad za pomoč fakultetam, ki ne dobijo državnih sredstev;
- v regiji je potrebno pospešiti prizadevanja za ustanovitev visoke šole za mehatroniko;
- za celoten šolski sistem je potrebno imeti koncept skladnega razvoja in razvijanja modelov izobraževanja po celotni izobraževalni vertikali in ne zgolj urejevanje na posameznih stopnjah, saj so te ureditve le partikularne in nimajo ustreznih sinergijskih učinkov;
- stanje na področju človeških virov v Savinjski (statistični) regiji glede na delež prebivalcev z visoko izobrazbo, delež diplomantov ter razvojno dejavnost je podpovprečno glede na ostale statistične regije v državi;
- med Celjem in Velenjem je potrebno dogovoriti razpored programov, pri čemer ne bi smeli podvajati programov (primer poslovne šole v Celju);
- prizadevanja za nastanek univerze v Celju naj bodo rezultat sodelovanja in ciljnega strateškega in razvojnega povezovanja med nosilci visokošolskega izobraževanja ter potrebami gospodarstva v regiji v okviru izpolnjevanja zahtevanih pogojev za ustanovitev univerze.
»Potrebna je jasna opredelitev in strategija kakšno regionalizacijo visokega šolstva hočemo v Sloveniji in tudi kdo so dejavniki in nosilci ter uporabniki v ekonomiji znanja«, je poudarila Felicita Medved in dodala, da »so rast človeškega in intelektualnega kapitala, vseživljenjsko učenje, vzpostavljanje prostega pretoka znanja, priznavanje skupnih stopenj, podeljenih v dveh ali več državah, vzpostavitev skupnega evropskega portala za študij v tujini temeljni dejavniki in oblike bodočega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja Slovenije in EU.«
Zaključna razmišljanja o univerzi v Celju je strnil dr. Branko Lobnikar: »Razvojni proces nastanka univerze v regiji oz. v Celju kot kolateralna škoda tega procesa je pravzaprav zadosten pogoj potrebne akademske previdnosti pri ustanavljanju visokošolskih institucij. Ne vemo pa, kdaj bo Celje univerzo dobilo, a vem, da si jo Celje zasluži.«
