Tretji sektor – možnost zaposlitve
Mestni odbor stranke ZARES – nova politika Celje je v torek, 21. aprila v prostorih stranke v Celju, pripravil okroglo mizo z naslovom »Tretji sektor – možnost zaposlitve«, na kateri so sodelovale naslednje ugledne gostje: Anita Hrast, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, Marija Serdoner Lavrenčič iz Društva gluhih in naglušnih Celje, Katja Esih iz Regijskega študijskega središča in Tanja Čajavec, direktorica Projektne pisarne nevladnih organizacij (PP NVO) Flosar iz Celja. Okroglo mizo je povezovala Sanja Alaber iz PP NVO Flosar.
Osrednja razprava je bila usmerjena v glavno temo okrogle mize, vlogi tretjega sektorja kot sklopu neprofitnih, nevladnih in avtonomnih organizacij in njegovemu prispevku k povezanosti socialnih, ekonomskih in okoljskih vidikov razvoja Slovenije v času recesije ter razvoju novih orodij za večjo socialno kohezijo v obliki partnerstva med civilno-družbenim sektorjem, javnim sektorjem in profitno usmerjenim gospodarstvom.
V razpravi so bile nanizane naslednje ugotovitve, vprašanja in dileme:
• največji ovira pri povečevanju vloge družbeno odgovornega podjetništva je financiranje organizacij tretjega sektorja, ki s svojo neustreznostjo in rigidnostjo onemogoča tudi zaposlovanje kot enega osnovnih ciljev nastanka in obstoja sektorja;
• trenutna gospodarska kriza nakazuje na potrebne spremembe v naši družbi glede strateške razvojne vizije in da vsak posameznik začne razmišljati o delu svoje odgovornosti ter prične z uporabo orodij in institutov socialnega podjetništva;
• potrebna je aktivna vloga in pomoč države, predvsem posameznih ministrstev, ki bi z bolj transparentnim informiranjem in občutkom za pomoč ter lažjim dostopom do financiranja omogočili boljši razvoj tretjega sektorja;
• zaradi zakonske nesistematične, nejasne opredelitve in določitve okvirjev delovanja je vloga in moč organizacij tretjega sektorja podcenjena;
• sprememba pogleda, da je javna politika v vlogi sredstva za dosego cilja in ne ovira civilni družbi, ki naj postane most med rigidnimi javnimi storitvami in dobičkonosno naravnanim klasičnim gospodarskim področjem v prid družbe kot celote in kot aktivnega posameznika.
Sistematična podpora razvoju socialnega podjetništva in promocija družbene odgovornosti podjetij v okviru države lahko v skladu z usmeritvami Evropske Unije, ki štejejo socialno ekonomijo za pomembno in potrebno komponento evropskega ekonomskega modela, ustvari nujne in potrebne pogoje za razvojno implementacijo socialne kohezije in demokracije.