Za takojšnje uničenje kemičnega orožja
Na današnji novinarski konferenci sta poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem in Sandi Uršič, predsednik občinskega odbora Zares Kamnik pozvala k takojšnjemu uničenju kemičnega orožja, ki ga neustrezno hrani KIK Kemična industrija Kamnik. Poslanka Zalokar Oražmova situaciji sledi že od lanskega septembra, ko so v javnost prišle prve skope informacije.
Jeseni je v Kamniku in tudi širše odjeknila novica, da Kamničani praktično spijo na ekološki bombi, saj naj bi se v neustreznem skladišču Kemijske industrije Kamnik (KIK) skrivali nevarni bojni strupi. Kot je znano, je to orožje podjetje dobilo od slovenske vojske na uničenje leta 2002, pripadalo pa naj bi še jugoslovanski vojski ter teritorialni obrambi. Orožje je tako do sedaj ležalo pri pravni osebi, ki nima nobenih ustreznih aparatur za uničenje kemičnega orožja in jih nikoli tudi ni imelo. Celo to, skladišče z vidika varovanja zdravja in okolja nikoli ni ustrezalo skladiščenju kemičnega orožja, bilo je neustrezno tudi z varnostnega vidika, saj je bilo dostopno vsakomur, kar je dokazala tudi ekipa komercialne televizije, ki je brez ovir dosegla skladišče.
Zaskrbujoče je dejstvo, da se je v zadnjih letih Urad za RS za kemikalije (URSK) v akcijo odstranjevanja kemičnega orožja vključil popolnoma neprimerno, saj je skladiščenje kemičnega orožja preprosto legaliziral in tako je KIK prišel do papirja, da takšno orožje sploh lahko skladišči, čeprav je taisti urad v imenu Vlade Republike Slovenije že leta 1999 mednarodni organizaciji za skladiščenje kemičnega orožja (OPWC) zatrjeval, da Slovenija nima ustreznega skladišča kemičnega orožja. Urad RS za kemikalije bi moral, kot odgovorni organ za izvajanje konvencije o prepovedi kemičnega orožja in nosilec kemijske varnosti v Sloveniji, izkoristiti vse možnosti, da bi se to kemično orožje odpeljalo na uničenje v tujino, saj Slovenija ne razpolaga ne z objektom za ustrezno skladiščenje, ne z objekti za uničenje dotičnega orožja in poiskati način za takojšnje saniranje stanja. Vemo, da je država za uničenje orožja že leta 2002 plačala 2,5 milijona tolarjev, KIK tega ni izvršil, danes pa zaradi nerešenega lastniškega razmerja med dvema naslednicama, nekdaj skupnega podjetja KIK, vlada kaos.
V letošnjem letu je končno prišlo do pozitivnega premika. Po posredovanju poslanke poslanske skupine ZARES – nova politika Cvete Zalokar Oražem pri ministru Miklavčiču, URSK namreč sodi pod Ministrstvo za zdravje, se je zgodba začela premikati.
Kronološki pregled:
-14. januarja 2009 je bila, s strani URSK izdana odločba, po kateri mora KIK v 30 dneh prijaviti strateško dejavnost pred pričetkom njenega opravljanja, kakor tudi poskrbeti za varno uničenje vsega shranjenega orožja. Odlok se naslanja na Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o inšpekcijskem nadzoru in 8. člen Zakona o kemikalijah.
-Odločba ni prišla do naslovnika, saj je bila naslovljena na podjetje KIK Kemijska industrija Kamnik d.d., Fužine 9, ki se je prestrukturiralo v dva podjetja Skupina KIK d.d in KIK d.o.o. Na poštni povratnici je namreč pisalo, da naslovljeno podjetje ne obstaja več.
-6. februarja se je Urad za kemikalije lotil iskalne akcije uradnega iskanja pošiljke, saj ni dobil povratnice. Ker podjetje Skupina KIK d.d. še vedno uporablja isti matično številko kot KIK d.d., je URSK sklepal, da gre za pravno naslednico podjetja KIK d.d. in zato dne 10. februarja podjetju Skupina KIK d.d. še enkrat posredoval enako odločbo, z istim časovnim rokom, to je 30 dni, da se orožje uniči, sicer sledi izvršba.
-Odločba je bila 11. februarja ponovno vročena!
-Podjetje Skupina KIK d.d. se je 25. februarja zoper odločbo pritožilo in navedlo, da v svojih prostorih ne skladiščijo nobenega orožja. To namreč skladišči podjetje KIK d.o.o. Pritožba je v reševanju na ministrstvu za zdravje.
-V poslanski skupini Zares smo nato 4. marca na ministra Miklavčiča ponovno naslovili pismo, v katerem ministra sprašujemo, kdaj se bo izvedla izvršba države, saj je bilo v odločbi zapisano, da izvršba sledi takoj po izteku postavljenega roka. Od izteka roka sta takrat minila že dobra dva tedna, a zgodilo se ni nič.
-Z ministrstva smo 10. marca prejeli odgovor:
“…Dne 9.3.2009 je bil na Ministrstvu za notranje zadeve, Inšpektoratu RS za notranje zadeve sklican sestanek glede nadaljnje usmeritve skupnega reševanja problematike v podjetjih Skupine KIK d.d. in KIK d.o.o., oba na naslovu Fužine 9, Kamnik. Sestanka so se udeležili predstavniki inšpektoratov, ki pokrivajo področje kemikalij, eksplozivov, Inšpektorat za obrambo in Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ugotovljeno je bilo, da so vsi navedeni inšpektorati izdali odločbe enake vsebine in sicer, da je potrebno uničiti strateško blago, ki bi moralo biti že uničeno. Najdlje v postopku je IRSVNDN, ker je njegova odločba že izvršljiva. Ker potrditve pravnomočnosti še nimajo, bodo nanjo počakali in opravili kontrolni inšpekcijski pregled v naslednjem tednu. Dogovorjeno je bilo, da postopek s pomočjo Urada za kemikalije vodi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ostali pa bodo po potrebi v pomoč…”
-Rok za uničenje orožja se je iztekel 4. marca, nato je 11. marca sledil še en izredni nadzor, pri katerem je bilo ponovno ugotovljeno, da do uničenja še ni prišlo.
Pred dnevi se je javno oglasil direktor Skupine KIK d.d. in povedal, da za uničenje potrebujejo 2 leti in ne le 30 dni. Trenutno naj bi v podjetju potekal popis orožja, kar naj bi trajalo 60 dni. Po naših informacijah, naj bi direktor prav dobro vedel kakšno orožje hranijo, zato v Zares – nova politika menimo, da je takšno sprenevedanje in pridobivanje časa, nedopustno. Prav tako je zanimivo, da je g. Erbežnik pred imenovanjem za direktorja skupine KIK javno trdil, da gre za zelo nevarne in strupene snovi, danes pa zagotavlja ravno nasprotno in sicer, da omenjeno orožje ne predstavlja nikakršne nevarnosti za ljudi in okolje.
Zalokar Oražmova in Uršič sta iz zgoraj navedenih razlogov zahtevala čim prejšnjo izvšbo države, saj je ena od odločb pristojnih inšpektoratov že izvršljiva. Dodala sta še, da po naših informacijah, država že išče možne institucije v tujini, kjer bi kemično orožje lahko ustrezno uničili, za kar bi plačalo podjetje Skupina KIK, lahko pa plača država in naknadno izterja omenjeno podjetje.