O pokrajinah argumentirano in racionalno
V Zares želimo o vladnem projektu pokrajinske zakonodaje razmišljati trezno, racionalno, argumentirano, ne pa zgolj z mislijo na bližajoče se parlamentarne volitve. Vlada ta pomemben projekt, ki izhaja iz leta 2006 sprejetih ustavnih sprememb, vodi zelo nepremišljeno in brez upoštevanja argumentov stroke. Takšna nedomišljena pokrajinska zakonodaja nikakor ne bo odpravila centralizacije v Sloveniji, pač pa jo bo le še povečala, je na novinarski konferenci poudaril predsednik Zares – nova politika Gregor Golobič.
”
Politična realnost, ki naj bi narekovala takšne nedomišljene rešitve, pri katerih stroka ni imela nobene besede, je politična realnost, ki temelji na ignoriranju stroke in strokovnih argumentov,” je dejal Golobič in nadaljeval, da gre za srednjeveški tip mentalitete.
Takšen paket pokrajinske zakonodaje je nesprejemljiv, zato bo poslanska skupina Zares ob odločanju v državnem zboru glasovala proti.
Po besedah Golobiča bo skušala Zares svoje argumente, ki izhajajo iz analiz in ugotovitev stroke, oblastnikom prenesti tudi s pomočjo posvetovalnega referenduma o predlagani vladni pokrajinski zakonodaji.
Pavel Gantar: Pri politični realnosti, o kateri govori vlada, gre za izmišljeno realnost. Pokrajine, kakršne predlaga vlada, bodo zgolj še en člen v verigi, ki bo potreboval dodatno financiranje s strani države.
Dr. Pavel Gantar je uvodoma ugotovil, da “še nikoli nismo bili tako blizu ustanovitvi pokrajin, a velja tudi, da še nikoli nismo bili tako blizu temu, da bi že na začetku pokrajine zapeljali v napačno smer“. Poudaril je, da so pokrajine sicer nujnost, vendar jih je treba ustanoviti pod pogojem, da izpolnjujejo ekonomska, prostorsko-sociološka, geografska in demografska merila. “V Zares smo ministra Žagarja ves čas opozarjali, da ni mogoče razpravljati o pristojnosti in financiranju pokrajin, brez da bi vedeli, kakšne (in kako velike) bodo te pokrajine,” je pojasnil Gantar.
Po Gantarjevem prepričanju je pomemben tudi mednarodni vidik regionalizacije Slovenije, saj so nedavno “padle meje, slovenski urbani sistem oziroma mesta pa se v razmerju do sosednjih regionalnih središč (npr. v italijanski Furlaniji Julijski krajini) razmeroma šibka in jim bodo zato težko konkurirala“. Ponovil je, da je mnogo primernejše od vladnega predloga 14 pokrajin, število med 6 in 8, kar zagovarja tudi stroka.
Poslanec Zares Vili Trofenik je izpostavil, da je poudarjanje predsednika vlade, da so tisti, ki ne podpirajo vladne pokrajinske zakonodaje, nasprotniki decentralizacije, manever, s katerim se le spušča megla. “Prav to, da je nasprotnik decentralizacije, bi namreč lahko očitali vladi, ker je pripravila tako slabo zakonodajo“, je menil Trofenik.
Opozoril je tudi, da so včerajšnje izjave predsednika vlade, da je mogoče način financiranja popraviti z amandmaji na zakon, ali zavajanje ali pa nevednost, saj amandmajev ni več mogoče vlagati. Za Zares so sprejemljive le rešitve, ki dejansko omogočajo avtonomijo bodočih pokrajin, število pokrajin pa je treba občutno zmanjšati.
Predsednik Zares Gregor Golobič je ravnanje vlade pri pripravi pokrajinske zakonodaje označil kot “politiko izvršenih dejstev“, saj se vlada obnaša “kot dobra učenka Hrvaške“. Da Slovenija potrebuje pokrajine vlada o tem v državi precejšen konsenz.
Ocenil je, da so sedanje številne občine finančno podhranjene, ker so večinoma odvisne od državnih dotacij. Problematično pa je tudi to, da je sedanja vlada za 100% dvignila dovoljeno mejo zadolževanja občin, kar vpliva na javno-finančno stanje v državi, drugim pa je s spremembo zakonodaje odvzela precejšnje finančne vire in s tem omejila njihove razvojne možnosti.
Golobič je o predlaganem načinu financiranja pokrajin in Janševi napovedi amandmiranja ustreznega zakona poudaril, da “nič davkoplačevalcev ne stane več kot realizirana demagogija“. Tudi zato je finančni minister Bajuk dolžan opozoriti na javno-finančne posledice in ne more govoriti o “finančni nevtralnosti“, ker se bodo morale tudi pokrajine zadolževati, tako kot sedaj mnoge občine, če bo obveljal vladni predlog pokrajinske zakonodaje.