Zares pred jutrišnjo ratifikacijo Lizbonske pogodbe
Na današnji novinarski konferenci pred jutrišnjo ratifikacijo Lizbonske pogodbe v državnem zboru sta podpredsednica Zares dr. Felicita Medved in predsednik strankinega odbora za zunanje zadeve dr. Zlatko Šabič, sicer izredni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, pojasnila stališče Zares do načina potrditve Lizbonske pogodbe in predstavila Zaresovo pobudo za boljšo obveščenost o vsebini in pomenu Lizbonske pogodbe.Dr. Zlatko Šabič je uvodoma pojasnil, da je vlada zagotavljala, da je slovenska prednostna naloga v času predsedovanja čim prejšnja ratifikacija Lizbonske pogodbe, vendar pa so njeni argumenti pri tem precej protislovni. Po eni strani vlada sporoča, da je slovenska javnost dovolj dobro seznanjena z Lizbonsko pogodbo, po drugi strani pa njeni najvišji predstavniki, pristojni za komuniciranje v času predsedovanja, priznavajo, da je Lizbonska pogodba s številnimi amandmaji nejasna in neberljiva. Prav takšna nasprotujoča si sporočila pritrjujejo stališču Zares, da je široka javna razprava še kako potrebna, da je treba izboljšati obveščenost javnosti o Pogodbi.Dr. Šabič je pojasnil, da bi bilo smiselno, da bi se tudi slovenska vlada bolj odločno pridružila Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu, ki se mnogo bolj trudita in vlagata velike napore v to, da bi Lizbonsko pogodbo čim bolj približala evropskim državljankam in državljanom. Menil je tudi, da bi Slovenija dosegla bistveno več, če bi dala več možnosti in časa za obveščanje in javno razpravo o Pogodbi in bi ratifikacijo odločila za krajši čas. Še več, v očeh slovenske javnosti in javnosti EU bi slovenska vlada dala mnogo boljši zgled, če bi slovensko predsedovanje EU sklenila (ne pa začela) z ratifikacijo te pomembne pogodbe (pred tem pa bi izvedla določene komunikacijske kampanje).
Dr. Šabič je ob tem opozoril tudi na zanimivo dejstvo, da so za večjo berljivost in razumljivost mnogo več storile nevladne organizacije, med njimi predvsem evroskeptične, ki so na lastno pobudo pripravile čistopise Lizbonske pogodbe. Ocenil je tudi, da je rok – do uveljavitve Lizbonske pogodbe naj bi prišlo začetek leta 2009 (do takrat pa mora pogodbo ratificirati ali potrditi 27 članic) – zelo kratek, zaradi česar bi moral biti čistopis Lizbonske pogodbe dosegljiv v vseh jezikih EU že sedaj.
Podpredsednica Zares dr. Felicita Medved je poudarila, da v “Evropski uniji vse izhaja iz pogodb, ta hip pa je Lizbonska pogodba najpomembnejša“. Pritrdila je, da bi morali že v tem trenutku imeti čistopis Pogodbe v vseh jezikih EU, še zlasti, če je tudi vladni predstavnik ocenil, da je 300 strani dolgo besedilo s številnimi amandmaji “neprebavljivo”. Razen Švedske, države čistopisa Pogodbe še nimajo prevedenega, zato se je npr. zgodilo, da je čistopis v nemškem jeziku pripravil nek nemški študent in tako kar 90 milijonom državljanov EU omogočil razumevanje tega pomembnega dokumenta EU.
Pojasnila je, da je Zaresov prispevek k boljši obveščenosti slovenskih (in evropskih!) državljank in državljanov o vsebini in pomenu Lizbonske pogodbe prevod besedila Pravi vodnik po Lizbonski pogodbi avtorja Andrewa Duffa, sicer poslanca v Evropskem parlamentu iz vrst evropskih liberalcev in demokratov ALDE. Poseben uvodnik k temu pa je pripravila podpredsednica Zares dr. Felicita Medved.
