Poslanica ob Svetovnem dnevu svobode tiska

Ob Svetovnem dnevu svobode tiska, ki ga je leta 1993 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov zaradi zaskrbljujočega porasta napadov na novinarje, si moramo tudi v Sloveniji zastaviti vprašanje o neodvisnosti medijev ter možnostih uresničevanja pravice do svobodnega izražanja, ki jo je Unesco leta 1997 uvrstil med temeljne človekove pravice. V času od zadnjih parlamentarnih volitev, ko je oblast v Sloveniji prevzela desna konzervativna opcija, se je stanje demokracije zaradi vse pogostejših in neposrednih ter vse bolj brutalnih posegov v avtonomijo novinarskega dela v Sloveniji občutno poslabšalo, kar poleg domačih in tujih novinarskih organizacij ugotavljajo tudi nekatere tuje analize, kot je bilo na primer poročilo ameriškega State Departmenta.

Kljub širokemu družbenemu soglasju, da je svoboda medijev eno temeljnih načel demokratične družbe, ki je sledilo uspešnim civilno-družbenim nasprotovanjem verbalnemu deliktu v 80. letih prejšnjega stoletja, si v Sloveniji znova postavljamo vprašanja, za katera smo bili prepričani, da so že zdavnaj presežena. Je v Sloveniji zagotovljena svoboda izražanja kot jo določa naša ustava? Je vzpostavljena avtonomija uredništev, dela novinarjev in ustvarjalcev medijskih vsebin tako, kot jih določa zakonodaja? Ali oblast spoštuje svojo zavezanost osnovnim demokratičnim načelom, med drugim pravici do obveščenosti in pravici do svobodnega izražanja?

Številni nedavni primeri omejevanja avtonomije medijske svobode v Sloveniji, ki jih lahko dnevno spremljamo v obliki različnih tehnologij bolj ali manj odkritega nadzorovanja slovenskega medijskega prostora pričajo, da se prostor javne besede in s tem svobode vse bolj oži. To se dogaja na način posrednega lastništva države v medijih in prek vpliva gospodarskih družb, s pomočjo vsiljenih sprememb zakonodaje, pa tudi in vse bolj prek neposrednih pritiskov in šikaniranjem novinark in novinarjev.
Verjamem, da pritiski, s katerimi nosilci politične in kapitalske moči ožijo polje izražanja, ne uspejo vedno doseči svojih partikularnih ciljev. A hkrati je dovolj in nevarno za demokracijo, če se nelagodje, strah, odvisnost in omejevanje izrazi v enem samem primeru. Toda v Sloveniji je teh primerov vsak dan več. Vsak dan več je izpuščenih in izrezanih besed, vse več je z določenih tem »umaknjenih« novinarjev, vsak dan več je sankcioniranih misli in vse več je kaznovanih izrečenih stališč. Kritično mišljenje in alternativni pogledi na realnost so v Sloveniji sistematično marginalizirani in izključeni iz javne razprave, ki je omejena na vladno posredovane in prikrojene informacije in oblasti všečne (kvazi) komentarje.

Ob Svetovnem dnevu svobode tiska izrekam vsem novinarkam in novinarjem ter medijskim delavcem v Sloveniji in po svetu globoko spoštovanje njihovemu profesionalnemu, neodvisnemu in visoko etičnemu delu ter svoje osebno občudovanje vsem tistim, ki se pogumno in vztrajno, za voljo uresničevanja pravice javnosti do obveščenosti, zoperstavljajo političnim in kapitalskim pritiskom in posegom v njihovo avtonomijo.

Lep pozdrav,

Majda Širca
poslanska v državnem zboru in
ustanovna članica Združenja ZARES