Zares proti ustanovitvi vladnega pooblaščenca za preprečevanje korupcije
V poslanski skupini Zares se zavzemamo za neodvisnost organa, ki deluje na področju preprečevanja korupcije, zato odločno nasprotujemo predlagani ustanovitvi vladnega pooblaščenca za preprečevanje korupcije. Delovanje takšnega vladnega organa je po prepričanju Zares že vnaprej obsojeno na neuspeh, saj ne bi mogel delovati samostojno in neodvisno. Zato smo v PS Zares pripravili dopolnila k predlogu zakona o ratifikaciji konvencije Združenih narodov proti korupciji, s katerimi bi odpravili predlagane vladne določbe o ustanovitvi novega vladnega protikorupcijskega organa, tj. pooblaščenca za preprečevanje korupcije, je na današnji novinarski konferenci poudaril poslanec Zares in član parlamentarne Komisije po zakonu o preprečevanju korupcije Davorin Terčon.
Konvencijo ZN proti korupciji v poslanski skupini Zares brez zadržkov podpiramo in se ob tem sprašujemo, zakaj je vlada čakala več kot dve leti, preden jo je poslala državnemu zboru v ratifikacijo.
Po našem mnenju je bil glavni razlog za obotavljanje v tem, da konvencija od držav podpisnic zahteva zagotovitev neodvisnega organa ali oseb, specializiranih za boj proti korupciji. Tem zahtevam v skladu z veljavno zakonodajo povsem ustreza obstoječa Komisija za preprečevanje korupcije, kar nenazadnje v svojem mnenju ugotavlja tudi vladna služba za zakonodajo.
A ker si je minister za javno upravo Gregor Virant kot enega od ciljev zadal ukinitev t. im. Kosove komisije, mu pri tem očitno z obotavljanjem pri pristopanju h konvenciji sledi tudi minister za pravosodje Lovro Šturm.
Znano je, da je sedanja koalicija prišla na oblast prav s parolami o korupciji in klientelizmu, zato jo njeno izmikanje urejanju tega področja v skladu s sodobnimi mednarodnimi standardi postavlja v nenavadno luč, je opozoril Terčon.
Predlog za ustanovitev vladnega pooblaščenca za preprečevanje korupcije je nenavaden tudi zaradi dejstva, da smo pred leti v Sloveniji že imeli podoben organ, in sicer Urad za preprečevanje korupcije, ki prav zaradi umestitve v izvršilno vejo oblasti ni mogel uspešno opravljati svojih nalog.
Kot je med drugim še omenil poslanec Terčon, je racionalnost in varčnost, na katero se sklicuje minister Virant oziroma vlada ob predlogu za ukinitev Komisije za preprečevanje korupcije, zgolj prazen izgovor. To potrjuje tudi dejstvo, da gre pri pooblaščencu za preprečevanje korupcije za novega proračunskega uporabnika. Poleg tega predlagani vladni zakon o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij predvideva, da bo nadzor nad nezdružljivostjo funkcij prevzelo več sto organov (210 občinskih in predvidoma 14 pokrajinskih volilnih komisij, sodni in državnotožilski svet, državni zbor, računsko sodišče itd.).
Dopolnjevanje zakona o ratifikaciji z ustanovitvijo nekega organa, ki naj bi konvencijo izvrševal, je tako s pravnega kot tudi z vsebinskega vidika nedopustno. Na to opozarja tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. Zato bomo v poslanski skupini ZARES – če naša dopolnila o črtanju določb, ki se nanašajo na vladnega pooblaščenca za preprečevanje korupcije, ne bodo sprejeta, podali zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih (s strani vlade vrinjenih) členov konvencije.
Za vložitev ustavne presoje je sicer potrebnih 30 podpisov poslank in poslancev, zato računamo na podporo ostalih poslanskih skupin, je še dejal poslanec Terčon.
