Vlada naj resno prouči poslansko pobudo
Štirje poslanci slovenske Istre s prvo podpisanim Francom Jurijem so prejšnji teden vlado pisno pozvali naj vzame pod drobnogled poslovanje v Intereuropi in Luki Koper. Zaradi političnega kadrovanja, nestrokovne sestave nadzornih svetov in vprašljivih poslovnih odločitev se namreč kondicija obeh družb hitro slabša, povečuje se zadolženost in slabša likvidnost. Prvi odziv ministra za promet Patricka Vlačiča, ki je v petek obiskal Luko, zaenkrat ne kaže, da bi se resno poglobil v argumentirana opozorila. Nasprotno. Nekatere njegove izjave so že zbudile številne kritike in celo zgražanje, saj je med drugim dejal, da na črno zgrajenega parkirišča v Luki ne obsoja in bi bilo žalostno, če bi morala Luka zmanjševati poslovanje, ker ji država ne omogoči razvoja. Na tak način je pritrdil praksi, značilni za koprsko občino, da zakoni za nekatere veljajo, za druge pa ne in da je spornost črnih gradenj odvisna od tega, kdo je njihov investitor.
A poslansko pobudo bi morala vlada in pristojni ministri skrajno resno proučiti in na njo čim prej reagirati. Zakaj?
Slovenska Istra oziroma obalno-kraška regija kot jo imenuje statistika je bila do zdaj druga najrazvitejša regija v državi. Gospodarstvo se je po osamosvojitvi hitro prilagodilo spremenjenim pogojem in razvoj je na nekaterih področjih celo presegel slovensko povprečje. Žal vse več elementov kaže, da se obdobje razcveta preveša v krizo, ki vsaj do zdaj ni posledica dogajanja na svetovni ravni. Seveda pa bo lahko svetovna recesija vplivala na izgovore in zameglejevanje vzrokov težav koprskih družb.
V treh elitnih koprskih in slovenskih podjetjih, v Luki, Intereuropi in Istrabenzu, poznavalci že govorijo, da so na robu preživetja. V Istrabenzu ima država pomemben delež preko Petrola, v Intereuropi skoraj polovičnega preko Luke, Soda in Kada, Luka pa je v večinski državni lasti. Torej je za dogajanje v njih država soodgovorna, če ne v celoti odgovorna.
Koncern Intereuropa zaposluje 2700 delavcev, od tega čez 1300 v Sloveniji, Skupina Luka čez 1000 delavcev, različne pogodbe o opravljanju storitev pa ima še vrsta gospodarskih subjektov, ki so torej poslovno in življenjsko odvisni od dobrega poslovanja obeh družb. Konec leta 2005 je imel koncern Intereuropa 200 mio evrov lastnega kapitala, upravljal je čez 450 mio evrov sredstev in ustvaril skoraj 250 mio evrov prodaje logističnih storitev na leto, imel je preko 9 milijard tolarjev neuporabljenega bilančnega dobička, preko70% lastnega kapitala v virih sredstev in čez 11-odstotno donosnost na kapital. SOD in KAD sta zahtevala zamenjavo NS in uprave, ki sta dobila veliko manj strokovno izobražene in na logistične področju izkušene člane oziroma kadre, zato pa primerne politične usmeritve: v gospodarstvu še neizkušenega Boštjana Riglerja (SDS), Ervina Bužana (SDS), ki je na internem razpisu poceni kupil Intereuropino stanovanje, Majo Skrnišak (NKBM), administrativno izobraženega Emerika Eržena (Desus), ki je zamenjal odstavljenega Antona Možeja in tri predstavnike zaposlenih. Predsednik uprave pa je postal Andrej Lovšin, ki je ob imenovanju prisegel zvestobo Janši.
Čeprav ruski trg v razvojni strategiji Intereurope nikoli ni bil opredeljen kot strateški, je z lobiranjem prišlo do investicije v Moskvi v vrednosti 45 milijonov evrov. Uprava jo je brez pooblastil prekoračila in pred iztekom mandata Janševe vlade je nadzorni svet odobril celotno investicijo v višini 143 milijonov evrov. Za logistični center v Moskvi Intereuropa East nima uporabnega dovoljenja, zaposluje 100 ljudi, prodaja logističnih storitev pa znaša komaj 7 milijonov evrov, kar ni niti za obresti. Kljub kazenski ovadbi predsednika uprave se sporno poslovanje nadaljuje. Po spornem nakupu delnic spomladi 2006, je zdaj prekoračil tudi pooblastila o nakupu lastnih delnic.
Zaredi megalomanskih in nedonosnih investicij je tako uprava Intereuropo prezadolžila (220 milijonov evrov večinoma kratkoročnih kreditov) in povzročila negativni finančni tok, ki ima za posledico vse slabše finančne rezultate in donosnost sredstev, ki je že pod 2%.
Tudi NS Luke Koper (Boris Popovič Koper je naš, Marjan Bezjak SDS, Olga Franca SLS, Metod Mezek Koper je naš, Marko Valenčič NSi in Bojan zadel SDS) sestavljajo strokovno vprašljivi člani brez izkušenj v dejavnosti, ki jo opravlja družba. Štiričlanska uprava (prej enočlanska) s Robertom Časarjem na čelu je sprejela vrsto pomembnih odločitev, ki negativno vplivajo na poslovanje družbe: nepotrebno izgradnjo nove poslovne stolpnice za 13 milijonov evrov, odkup in rušenje skladišč, nakup deležev v tujih podjetjih kot 10 odstotkov v podjetju TT invest na Slovaškem za 25 milijonov evrov, ustanovitev podjetij kot so Potniški terminal, Regionalni center Prekmurje, Ekoport Koper, Adria sole in druge, brez da bi sledila ekonomski upravičenosti in rentabilnemu poslovanj. Podatki iz poslovanja kažejo veliko povečanje zadolženosti, dolgoročne finančne obveznosti so se povečale z indeksom 559 ali za 80 mio evrov, kratkoročne finančne obveznosti znašajo ob devetmesečju že 91 mio evrov, kapital v bilančni vsoti pa se je v treh letih zmanjšal od 90% na 61%. Glede na to, da se je pretovor v pristanišču ves ta čas povečeval, bi morali taki podatki lastnike družbe resno skrbeti.
Ob tem ni mogoče spregledati tudi odnosa Luke Koper do okolja, saj je razširila parkirišče brez gradbenega dovoljenja, torej je črna gradnja. Z gradbenimi odpadki ob asistenci župana koprske občine ravna v neskladju z zakonom in uredbo o gospodarjenjem z gradbenimi odpadki, kar je že potrdil gradbeni inšpektor in zahteval odstranitev 5000 kubikov napačno deponiranega materiala.
Ni si mogoče zatiskati oči pred sumi klientelizma in navzkrižja interesov. Koprski župan je predsednik nadzornega sveta Luke. Luka poruši skladišča, na mestu katerih naj bi zgradila potniški terminal, ki po besedah Časarja ni rentabilna poslovna naložba. Pripravlja se ekskluzivna pogodba s podjetjem BRIL, ki je v solastništvu člana stranke Slovenija je naša. Žal pa ostaja nepojasnjena tudi vloga Igorja Jakomina, danes državnega sekretarja na ministrstvu za promet, ki je bil do nastopa funkcije plačan svetovalec uprave Luke.
