Zares o Državljanski pobudi za evropsko medijsko zakonodajo
Stranka Zares podpira široko kampanjo Državljanske pobude za evropsko medijsko zakonodajo, ki jo s partnerji izvaja Društvo novinarjev. Menimo, da bo – v kolikor bo sprejeta – v prid svobodi medijev, javnemu interesu, odgovornejši medijski krajini, boljši preglednosti, umiku političnih in kapitalskih vplivov ter s tem večji demokratičnosti družbe. Pomembna je že zato, ker vzpodbuja potrebne razmisleke o vlogi medijev v današnji družbi.
EU se je do sedaj izognila preveliki (zakonski) regulaciji medijev in je raje uveljavljala priporočila, resolucije, konvencije in druge oblike (samo)regulacije, ki imajo sicer veliko moralno in etično zavezo, ne pa tudi teže, ki jo lahko uveljavi zakonodaja. V bistvu je sedaj na področju medijev zavezujoča predvsem direktiva o obveznih deležih lastne in EU-produkcije AV-delih in o kvotah neodvisnih producentov na javnih televizijah. Direktiva pomembno ščiti in vzpodbuja nacionalno in EU-avdiovizualno ustvarjalnost ter omejuje monopole javnih radiotelevizij.
Sedanje mednarodne konvencije in različna priporočila na področju medijev vendarle niso brez moči, saj vemo, da je morala Madžarska leta 2011 (ko je prevzela polletno predsedovanje EU) spremeniti t.i. Orbanov zakon o medijih in spoštovati ključno načelo Evropske unije o svobodi govora. Vemo, da je bil Orbanov zakon o medijih, ki je takrat pri nas užival podporo SDS (!), ne pa tudi strokovne javnosti, intelektualne EU in stranke Zares, nedemokratičen in sramoten.
Zahteve Državljanske pobude so smiselne tudi zato, ker se ob njih odpira možnost široke diskusije o vse večjih problemih znotraj medijskega prostora. Dobro je, da zahteva vključuje možnost odprtega, tako rekoč javnega pripravljanja skupne zakonodaje (s sledljivostjo). Dobra in potrebna je tudi razprava o digitalnih platformah, prihodnosti interneta in depriviligiranih skupinah.
Določene zahteve, ki jih vsebuje Državljanska pobuda, ima Slovenija urejene (javna objava lastnikov medijev, omejitev koncentracije ipd.), večino pa ne – oziroma ne dovolj dobro, saj je kar nekaj rešitev, ki gredo v smeri Državljanske pobude in jih je v preteklosti pripravljala ozir. podpirala stranka Zares, propadlo: bodisi na referendumih o RTVS, bodisi zaradi političnih in lobističnih interesov. Zakon o medijih, ki ga je pripravilo MK za časa ministrovanja ministrice iz stranke Zares, je poudarjal transparentnost medijskega lastništva in omejeval prevelike koncentracije v medijih; zakon o RTVS pa je odpravljal, sedaj še vedno globoko prisoten političen vpliv na javni servis. Ker je očitno ta vpliv všeč marsikateri politični opciji, je naletel na odpor in referendum. Smiselne spremembe na medijskem polju v Sloveniji večinoma naletijo na blokade.
Opozarjamo pa na eno zahtevo iz Državljanske pobude, ki zahteva razveljavitev vseh medijskih nakupov, pri katerih je prišlo do oškodovanja medijske lastnine. Ta smo poskušali že v Sloveniji, ko je ministrica za kulturo iz stranke Zares v medijski zakonu želela za nazaj urediti nepravično prilaščanje radijskega frekvenčnega prostora (Oblakovi prevzemi). A takrat se je sprožil plaz lobističnih in interesnih pritiskov, sklicevanje na Ustavno sodišče in drugih manevrov. Predpostavljam, da se bodo tudi na ravni EU pojavili podobni odpori. V tem smislu je diskusija na to temo dobrodošla, sploh pa v Sloveniji, kjer je bilo mešetarjanja z medijskim lastništvom zelo turbulentno.
Maj 2014