Hazardiranje s TEŠ 6
1. Odločitev Evropske investicijske banke (EIB), da kljub izsiljenemu državnemu poroštvu odlaga odobritev kredita za TEŠ 6, bi morala tudi najbolj nejevernim dokončno razgaliti hazardersko naravo te investicije in hazarderje, ki se igrajo z usodo Slovenije.
2. Poleg tega, da gre za projekt, ki je od vsega začetka dramatično obremenjen s korupcijskimi tveganji (kar je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije in kar dokazuje predkazenski postopek zoper Rotnika), ga ves čas spremljajo tudi očitki okoljske in ekonomske nevzdržnosti. Dolgoletno vztrajanje nasprotnikov (vključno z Zares in civilno družbo) »slovenskega Obrovca« je – vsem poskusom diskreditacije navkljub – omogočilo, da je končno spregledal tudi EIB kot kreditodajalec.
3. Vsak resen investitor, tudi tisti, ki gradi družinsko hišo, ve, da mora imeti finančno konstrukcijo razrešeno, preden zasadi prvo lopato. Za TEŠ 6 smo ves čas poslušali o strokovnosti in znanju ekipe, ki je projekt zasnovala in vodila, pa očitno niti te preproste resnice ni poznala. Cinizem prve vrste je, da je bila v zadnjih mesecih na čelo projekta TEŠ 6 ponovno postavljena ista ekipa. TEŠ 6 ni niti za en sam trenutek imel realne finančne konstrukcije in odločitev EIB to danes brutalno dokazuje. V Šoštanju imamo kup železobetonskih kolosov, ki najbrž nikoli ne bodo nič drugega kot železobetonski spomeniki škodljivosti lobijev in ugrabitve javnega interesa.
4. V TEŠ je bilo do danes investirano več sto milijonov evrov, ne da bi imeli zagotovljene finančne vire za zaključek investicije. Gre za lahkomiselnost neverjetnih razsežnosti, za pomanjkanje odgovornosti, ki ne sme ostati brez posledic. Te stotine milijonov so bile porabljene zaradi izsiljevalske politike izvršenih korakov nekdanjega vodstva TEŠ, ki je projekt začelo graditi brez dovoljenj in jih izsililo šele med samo gradnjo. Računali so, da bo enako tudi s finančnimi sredstvi in v Sloveniji jim je to tudi uspelo. Državni zbor je odobril poroštvo. Zataknilo se je izven Slovenije, kjer je izsiljevalski strategiji zmanjkalo moči. Vse to bi ne bilo možno, če bi tudi v politiki ne obstajale stranke in posamezniki, ki so se uklonili lobističnim pritiskom in postali celo njihov del. Javnost pričakuje, da se bo tudi na podlagi ovadb in gradiv, ki jih je na Komisijo za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad že pred dvema letoma posredovala takratna ministrica Darja Radić, na te ljudi izvršil najmanj tak »pritisk« pravne države, kot se je na tiste, ki ne znajo pojasniti izvora nekaj tisočkratkrat nižjega zneska. Da bodo kazensko in odškodninsko odgovarjali in da jim bodo ostala vrata v politiko in na vodilna mesta v gospodarstvu zaprta.
dr. Pavel Gantar
predsednik Zares-socialno liberalni
