Nestrokovni in nepotrebni posegi vlade v visoko šolstvo

Gregor Golobič, nekdanji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in dr. József Györkös, nekdanji državni sekretar na MVZT, sta predstavila stališča stranke do nestrokovnih in škodljivih sprememb Zakona o visokem šolstvu.

Gregor Golobič je uvodoma pojasnil, da je nehvaležno polemizirati s svojimi nasledniki na ministrstvu. Posledice delovanja ministra dr. Žige Turka in v.d. direktorja direktorata na VŠ dr. Boruta Rončeviča so nas prisilila v odziv tudi v imenu stranke Zares. Novela zakona o visokem šolstvu vzbuja veliko polemik. Njeno bistvo je napad na kakovost slovenskega visokega šolstva.

Leta 2008, ko je Golobič nastopil funkcijo ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je bil t.i. »Jambrekov« svet za visoko šolstvo kronično nesklepčen, njegovo delovanje pa je bilo blokirano. Vodstva slovenskih univerz so zaradi ignorance obstruirala delo. Akreditacije novih bolonjskih programov so zastale. Zato je bila prva naloga ministrstva razrešitev tega zapleta. Problem je bil predvsem v politiziranosti tega organa in njegovega klientelističnega odločanja. Analiza je pokazala, da koncept sveta za visoko šolstvo ne ustreza kriterijem neodvisnosti, ki ju predpostavljata evropski register EQAR in mreža ENQA. Neodvisnost ni bila zagotovljena. Niti politična niti strokovna.

Ustanovitev agencije za kakovost v visokem šolstvu s prevzemom najboljših evropskih praks je postala nuja. Z NAKVIS so bili zagotovljeni objektivni kriteriji za doseganje in preverjanje kakovosti v visokem šolstvu. Preprečeno pa je bilo nadaljevanje škodljivih praks, ki so škodovale visokošolskemu prostoru v preteklosti: izjemen porast novih visokošolskih ustanov, podeljevanje koncesij na netransparenten način za področja, ki niso bila deficitarna, in na območjih, kjer visokih šol ne manjka.

Prejšnji mandat se je zaključil s sprejetjem dveh nacionalnih programomov. Oba sta še vedno veljavna, z veliko večino lani sprejeta v DZ. Koalicija je sicer napovedala spremembe teh dokumentov, a je ostalo samo pri napovedi. Očitno predvsem zato, ker tovrstnih sprememb ni mogoče opraviti v nekaj dneh in brez celovite javne razprave vseh deležnikov. Vsebina te novele (pa tudi nekaterih drugih aktov v tem mandatu) je v nasprotju z veljavno strategijo, zato s poleg nestrokovnosti, netransparentnosti in neodgovornosti odpira tudi vprašanje nezakonitosti.

Očitno se tudi vračamo v čase pred letom 2008, ko so po enakem postopku, kot ga ponovno predlagajo danes, npr. vse zaposlene oz. delodajalce v RS znotraj Sveta za visoko šolstvo zastopali trije predstavniki, a vsi iz SDS, dva celo zaposlena na ministrstvu za gospodarstvo oz. kar v kabinetu predsednika vlade. Očitno gremo spet po isti poti, pri čemer se sprevrženo govori o depolitizaciji visokega šolstva.

Dr. József Györkös je pojasnil razliko med dosedanjo sestavo sveta NAKVIS in sestavo sveta, ki jo predvideva novela zakona. Doslej sta bila s strani vlade v svet imenovana iz vrst strokovnjakov za kakovost dva člana, vsi ostali so bili imenovani neposredno s strani deležnikov. V noveli zakona pa je predvideno, da vsa imenovanja z izjemo treh opravi vlada.

Györkös je predstavil tudi ostale nedoslednosti novele. Višje strokovne šole naj ne bi bile več zastopane v svet NAKVIS. Enako nedodelano in v očitnem nasprotju z demontažo NAKVIS je poglavje o transnacionalnem izobraževanju. Še posebej pa bode v oči navidez minorna sprememba obsežnega 63. člena zakona, kar po eni strani omogoča dodatno amandmiranje v DZ, po drugi strani pa je v sedanjih razmerah krčenja sredstev za VŠ pričakovati zlorabo izraza »praviloma«. Predvsem pa je povsem neprimerno, da javne razprave o tako pomembnih vprašanjih praktično ni bilo.

Dodal je tudi, da se ne more strinjati z izjavo ministra Turka, da se čuti osebno odgovornega za akreditacijo ustanov in programov. To je namreč naloga NAKVIS, ministrova pa zgolj to, da agenciji zagotovi ustrezne pogoje za nemoteno strokovno delo.

Posnetek celotne tiskovne konference: