Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6 —- nujno sporočilo za Poslance Državnega zbora
Pismo strokovnjaka za energetiko, Miroslava Gregoriča, ki ga je poslal poslankam in poslancem Državnega zbora, ter županu občine Šoštanj
Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6 (.pdf, 1,5MB)
Spoštovani Župan Občine Šoštanj, gospod Darko Menih
Pri nas drvi brzovlak, ki se mu reče TEŠ 6. Nihče ne ve kam pelje. Prav gotovo ne v brezogljično družbo. (mimogrede: V kakšno kvoto gredo toplogredni plini 800 tisoč ton CO2 in CH4 emisij iz izpuhov Premogovnika Velenje? Ali ima Premogovnik Velenje odločbo o monitoringu in dovoljeni emisiji toplogrednih plinov? Kam gre 30 ton svinca v prahu na leto iz prezračevalnih jaškov Premogovnika Velenje? Koliko živega srebra in radona gre ven s prezračevanje premogovnika v 14 milijardah m3 zraka na leto? Zakaj imisijskih vrednosti težkih kovin v zraku za Šaleško dolino ARSO ne objavi? Kako veste da mesta Šoštanj ne bo doletela usoda vasi Škal, Pesja, Prelog ali Družmirja? Samo vi veste kje teče aktivna šoštanjska prelomnica – pod TEŠ, pod Pako, pod železniško progo, v Družmirskem jezeru?)
Upam da zavore še delujejo….
Priloženo sem poslal v petek poslancem v Državni zbor, še prej pa članom Vlade. Vlada je v četrtek za en teden odložila odločanje o poroštvu za kredite EBRD oz EIB.
Mogoče bo vas in vase someščane moj prispevek zanimal.
Lep pozdrav
Miroslav Gregorič
Spoštovani Poslanec in Poslanka Državnega zbora
Mislim da se ne poznava. Mogoče se spomnite mojega imena iz časov ko sem bil 13 let direktor Uprave RS za jedrsko varnost, ali kasneje vodja urada UNMOVIC v Iraku (2002/2003). Vmes sem bil dve leti vodja pisarne
za prenos tehnologije na Institutu Jožef Stefan (ko sem skušal ženiti naše znanstvenike s podjetniki) in nazadnje 6 let na Mednarodni agenciji za atomsko energijo zadolžen za prevencijo v Pisarni za jedrsko varovanje (Office of Nuclear Security).
Ko sem se vrnil z Dunaja –sem začel študirati osnutek novega Nacionalnega energetskega programa (s težavo in mukami, ker je zelo nejasen) in kmalu naletel na TEŠ 6. Bolj ko študiram bolj se čudim.
Po osnovi sem dipl. Ing. stroj. – energetska smer, magisterij imam pa iz prenosa toplote in mase (na Oregon State University je bil Graduate school skupaj za Mechanical, Chemical and Nuclear Engineering), bil sem
tudi dve leti honorarni asistent na strojni fakulteti za energetske sisteme, kot študent pa dve leti demonstrator pri prof Antonu Kuhlju starejšemu. Nič nimam proti TEŠ. Moja diploma je bila iz hladilnega stolpa TEŠ. Tudi moje prve industrijske meritve so bile na delujočem TEŠ 3 hladilnem stolpu.
Na tehnologijo novega kotla in turbin z nadkritičnimi parametri pare ni pripomb. Pač pa… V zadnjih štirih mesecih sem prebral večino javno dostopnih študij, strokovnih člankov, diplomskih del na temo TEŠ 6 in Premogovnika Velenje. Medtem so bila nekatera umaknjena iz spleta. Zakaj? Večina poročil o okolju, ki jih izvaja ERICO iz Velenja, ki je v lasti TEŠ in Premogovnika Velenje, ni dostopnih, ker jih delajo za znanega naročnika ( ki je pa obenem lastnik), prav tako niso dostopna poročila o posedanju terena (zaradi pridobivanja lignita) v TEŠ ali v mestu Velenju ali Šoštanju ali posedanje trase državne železnice. Predvsem sem obdelal tveganja povezana z velenjskim lignitom in tvegano ceno projekta ter nekatere obremenitve okolja. Vprašljiva je sama lokacija TEŠ. Ta je na sami prelomnici ali največ kakih sto metrov južno od nje, podatkov ni javno dostopnih. Nekaj pomembnih stvari sploh ne omenjam, ker mi je zmanjkalo čas – to so eksterni stroški po metodologiji Externe in pa bodoče takse na račun toplogrednih plinov (TEŠ 6 in Premogovnika, ki se ga zdaj v tej zvezi sploh ne omenja).
Svoja razmišljanja sem strnil v priložen prispevek z naslovom Tehnološka in okoljska tveganja TEŠ 6, ki na prvi strani podaja glavna tveganja in obremenitve, ki jih razlagam v besedilu. Vse reference hranim.
Prispevek sem poslal nekaterim ministrom in Predsedniku Vlade. Upam, da si bodo vzeli čas in preleteli moj prispevek pred odločanjem na Vladi o državnih poroštvih za TEŠ 6.
Močno upam da si boste tudi vi vzeli čas za pregled mojega prispevka, ki ga zaključujem s citatom pokojnega Saudskega ministra za energijo: Kamena doba ni prenehala, ker bi zmanjkalo kamenja…
Ali smo dovolj zreli da uporabimo enako misel za naš lignit?
Lep pozdrav
Miroslav Gregorič