SDS brez kulture a z metlico za čiščenje straniščnih školjk

V Programu za Slovenijo 2012 – 2018 z naslovom 10 + 100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in za razvoj Slovenske demokratske stranke ne najdemo niti enkrat besede umetnost. Kulture ni nikjer.

To sicer ni slabo, saj bi lahko sklepali, da jo bodo pustili pri miru oziroma, da je z njo (pa tudi z mediji) sedaj vse v redu. Dvomim sicer, da je temu tako po vatlih SDS, saj je Janševa stranka s svojimi sateliti kulturo stalno in z užitkom najedala. A očitna odsotnost kulture v programskem videnju stranke Ivana Janeza Janše se lahko razume tudi tako, da bo ministrstvo za kulturo padlo v mlin brisanja oziroma krčenja resorjev, ki jih napoveduje njihov program.

Toda med stotimi rešitvami, ki jih obetajo (hm, po vzorcu 99 Zaresovih korakov?) vendarle najdemo nekaj, kar vključuje kulturo. Kajti v sklopu ekonomije in v poglavju »Sistem podpore kreativnim industrijam in uveljavljanju blagovnih znamk« zasledimo tezo o potencialu, ki se skriva v kreativni ekonomiji… o tem, da Slovenija doslej ni imela politike, ki bi sistematično promovirala celoten spekter kreativnih industrij… na znanju oprte industrije… Pa da ni preseka med znanostjo, tehnologijo, podjetništvom ter kulturo…. Pa da nimamo ustrezne strategije na področju kreativnih industrij in prehoda v kreativno ekonomijo…itd itd.

Stavim, da je to rešitev prispeval dr. Žiga Turk, saj se ne kaj dosti razlikuje od tistih besed, ki jih je izrekal pred volitvami leta 2004. Se spominjate njegovega hearinga, ko je prišel na ministrski zagovor v Državni zbor z metlico za straniščno školjko in demonstriral, kaj je lahko dodana vrednost industrijskega izdelka? In je kazal metlico brez dodane vrednosti in metlico, ki jo bo zagotovila njegova vlada, če bo v njej minister?

Seveda je slovensko občestvo padlo dol in dejalo: ta je pravi! Tako se dela! Hočemo čisto straniščno školjko z lepo in estetsko oblikovano metlico, ki bo zagotovila dodatna delovna mesta in večji finančni izplen, saj bo dodana vrednost, ki jo omogoča sodoben design vsem v korist, ne le tistemu, kar je v školjki!
In smo čakali na nove metlice.
Pa jih ni bilo.
Oblikovalci so penili, ker so na nekaj posvetih zgolj besedičili.
Ostale so besede, ki se sedaj ponavljajo.
A vmes so bila dejanja!
A ne Turkova.
Koncept kulturnih kreativnih industrij je zaživel na Ministrstvu za kulturo v tem mandatu! »Dost mam!«, sem dejala, potem, ko so vsi besedičili (tudi na MK) o tem, kar še danes besedičijo v programu 10 + 100.
Naredili smo konkretno strategijo, zagotovili proračunska sredstva, naročili dodatno raziskavo (CRP), izdali knjigo o kreativnih kulturnih industrijah in pripravili ogromen spekter projektov, ki niso domovali zgolj na kulturnem ministrstvu, temveč so temeljili na povezovanju med različnimi resorji: ministrstvom za visoko šolstvo in znanost, ministrstvom za gospodarstvo, za kmetijstvo, za šolstvo, za zunanje zadeve… Povezali smo se z univerzami, lokalnimi skupnostmi, kmetijsko zbornico, gospodarsko zbornico, z RTVS, naredili natečaj za muzejske trgovine, pripravili delavnice na področju oblikovanja tekstila, priredili kulinarične sejme O Jej! za promoviranje kulture (zdrave) hrane (ta vikend je v Piranu!), obnovili vratarnico nekdanje vojašnice na Metelkovi za vseslovensko (in mednarodno) mrežno promocijo in prodajo muzejskih artiklov, poslali naše oblikovalce v London in druga mesta z genialno razstavo..in še …in še…..uf!….. tega je bilo ogromno!
Ni bilo lahko, ker so uradniki na MK raje hodili v Bruselj besedičiti, kaj so kulturne industrije, kot da bi jih doma živeli.
A vztrajni zmoremo!
Pa mi sedaj pride nek »O la, la!« ukrep esdeesovskih glav, ki ga niso znali udejanjiti takrat, ko so imeli možnost, da ga.
Popravni izpit?
Nič hudega. Kreativne kulturne industrije je potrebno razvijati in tudi sama stavim na to, da se bo to, kar sem začela, nadaljevalo.
Toda: kako naj vzamem resno nekoga, ki je mahal z metlico za straniščno školjko z dodano vrednostjo pred šestimi leti, ne da bi takrat, ko je lahko, sploh povohal v školjko?
Pa poglejmo še en paradoks, ki je vpet v SDSovsko rešitev o »Sistemu podpore kreativnim industrijam in uveljavljanju blagovnih znamk«.
Pravijo namreč, da bodo na preseku Ministrstva za gospodarstvo, Kulture in Znanosti ustanovili direktorat za kreativne industrije, ki bo pripravil strategijo politik in program podpore tega sektorja.
Izhodišče SDS programa 10 + 100 je zmanjševanje ministrstev in podpornih služb, torej direktoratov, uradov, agencij in najbrž še česa podobnega.
Hkrati pa že ustanavljajo direktorat (ups! nove plače, nove zaposlitve, nove službe…), ki bo skrbel za dodano vrednost straniščnih školjk!
Ne podcenjujem vloge kreativnih industrij. Toda hkrati pravim:
S programsko usmerjenim proračunom, ki ga je v tem mandatu pognal minister Gaspari, je Turkova ideja že pokonzumirana. Še več: sedanje mreženje in presečišče sega dlje od omenjenih ministrstev (torej tudi na MZZ, na kmetijstvo, na lokalno samoupravo… tako rekoč na celoten spekter politik!
To, kar SDSovci izumljajo, se danes že živi.
Tisti, ki so imeli nekoč priložnost in tega niso naredili, naj juhe ne pogrevajo – kajti tisti, ki smo to pognali, vemo, da je njihova juha danes že skisana.