Polni žepi poštenja!

(Redigiran in dopolnjen nastop dr. Pavla Gantarja na seji Državnega zbora 11. 10. 2011 ob obravnavi poročila preiskovalne komisije o brezplačnikih. )

Dr. Pavel Gantar: Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Seveda sem prebral poročilo preiskovalne komisije o brezplačnikih. Bere se napeto, kot prava kriminalka, kot prava kriminalka v stilu Stiega Larssona, znamenitega švedskega avtorja. Švedskega pisca kriminalk bi lahko tudi parafrazirali in to točko dnevnega reda današnje seje Državnega zbora naslovili “Stranka, ki se je igrala z ognjem in se je pri tem opekla”. Žal pa večina ljudi ne bo mogla prebrati tega poročila, ker je zaradi davčnih in bančnih tajnosti ter zaščite osebnih podatkov označeno s stopnjo zaupnosti »interno«.¹

Zato naj tu predstavim osnovno zgodbo, ki jo je poročilo dokumentirano in onkraj vsakega dvoma razkrilo: preko slamnatih podjetij s katerimi naj bi zakrili personalne in organizacijske povezave z SDS, so kanalizirali denar iz javnih in državnih podjetij v slamnata časopisa, ki (Slovenski tednik, Ekspres) sta imela samo formo časopisa, v bistvu pa sta bila propagandno medijsko orožje s katerim se je SDS lotevala vseh tako na levi, sredini in celo na desnici, za katere je ocenila, da jim na volitvah utegnejo »iti v zelje«. Zgodba je torej enostavna – kako spraviti javen denar za strankarske »posvečene namene« in seveda tako, da bo zgledalo, kot da SDS nima nič pri tem.

Ampak sledi pri takšnem početju vedno ostanejo. Razkril jih je proces likvidacije teh časopisov, zaslišanja prič in seveda bančne in kreditne sledi. Nekaj sledi pa je treba pripisati tudi očitni šlamastiki organizatorjev tega početja.

Nauk, ki ga razkriva to poročilo ni nov in potrjuje staro pravilo, da se prav pri tistih, ki najbolj pridigajo o poštenju, pravičnosti in verodostojnosti, ki imajo torej polna usta poštenja izkaže, da imajo tudi polne žepe poštenja, ki se meri v obliki evro valute, in jo delijo sem in tja za svoje pošteno delovanje. Kolega Petka bomo gotovo vprašal za koristen nasvet prav zdaj pred volitvami, kako za 1200 evrov postaviti, natisniti in distribuirati nekaj tisoč izvodov lastnega propagandnega materiala. Kako mu je uspelo v Slovenski tednik spraviti svojo brošurico in jo razdeliti ljudem? Da ne govorim o tem, kako je uspel pozabiti odpreti volilni račun iz katerega bi plačeval tovrstne izdatke?

Sicer pa mislim, da je iz vsake stvari treba potegniti tudi nekaj dobrega in koristnega. Ko smo razkrili to, kako seči po javnem ali pa državnem denarju v teh podjetjih in ga uporabiti za svoj namen, smo razkrili tudi nekaj res domiselnih inovacij, ki zbujajo upe za prihodnost. Mogoče pa je že omenjeni gospod Simič pravzaprav model svobodnega podjetništva, ki ga zagovarja ta stranka. Zgodba o gospodu Simiču, ki je za 500 evrov odprl firmo je zgodba za hollywoodsko uspešnico: danes gospod še klošari na trgu pred sodnijo, kjer tu in tam zaprosi za kakšen fičnik, čez pol ure pa je že podjetnik, ki kupi podjetje za 57 tisoč, tako uspešno, da še vedel ni za koliko ga je kupil. Mislim, da je to pravi gospodarski čudež in recept za izhod iz krize. Vsakemu bi nemara kazalo svetovati, naj malo stopi v kakšen park, malo postane na njem in mogoče mu bo uspelo postati podjetnik, zraven pa bo dobil še 500 evrov!

Za vse ostalo bi pa rekel naslednje krovna pogodba Telekoma Slovenije z Media Polisom ima 104 anekse! Lepo vas prosim, ali ste bili tako domišljavi, da ste mislili, da se vam pač nič ne more zgoditi, ali pa ste bili tako šlampasti? Človek, ki 300.000 evrov posodil prijatelju, da bo izdajal časopise, je prav ta isti človek , gospod Raščan, ki je dve ali tri leta pozneje let uničil kompletno založniško hišo z naborom 12-ih ali celo več revij. Nekatere so bralci cenili bolj, druge manj, mogoče pa je bil cilj prevzema te založniške hiše, prav to, da jih uniči saj so spadali v svet laičnega, civilnega novinarstva, ki SDS očitno ni po godu. Malo hudo pa pride spoznanje, da je bila pot k propadu Dela Revij tlakovana z brezplačniki.

Kakorkoli že gospodje iz SDS, ne samo, da niste bili pošteni, tega jaz osebno niti nisem pričakoval, ujeli so vas s spodnjicami, ki so vam padle navzdol v veliki sramoti za slovenski medijski in politični prostor! Hvala

1.Vseeno bom sicer razkril, kako bi nemara lahko prišli do sicer okrnjenega poročila.

1.  naslovite zahtevo za dostop do poročila po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja;
2.  Državni zbor bo moral dostop zavrniti.
3.  Pritožite se informacijski pooblaščenki.
4.  Informacijska pooblaščenka bo verjetno vpogledala v dokument in odločila da se a)dostop zavrne v celoti ali pa b) Državnemu zboru naroči, katere podatke naj prečrta in omogoči dostop. Če se bo odločila za b) ste zmagali.