Poslanec Slapnik terja odgovore o poslovanju ptujskega doma upokojencev
Poslanec Tadej Slapnik je na ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika ponovno naslovil pisno poslansko vprašanje glede izrabe finančnih presežkov doma za starejše občane v Ptuju. Četudi je Slapnik na ministra Svetlika doslej naslovil že več vprašanj, povezanih s problematiko poslovanja ptujskega doma upokojencev, pa nanje doslej ni dobil konkretnih odgovorov.
Ministra zato ponovno sprašuje, ali so osnovne cene oskrbe v ptujskem domu upokojencev skladne z določili Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialno varstvenih storitev, ali ministrstvo dopušča zaračunavanje dodatnih in nadstandardnih storitev, kljub temu da so cene oblikovane v nasprotju z zakonodajo, kakšne so bile ugotovitve revizije glede realnih presežkov prihodkov nad odhodki za obdobje 2006 – 2010.
Poslanec Slapnik v nadaljevanju še sprašuje, ali je bilo Domu upokojencev Ptuj naloženo, da izvede vse potrebne zakonske in druge postopke po popravku izkaza prihodkov in odhodkov, torej po ugotovitvi realnih presežkov, in na katerih zakonskih podlagah so bila vnaprej dodeljena sredstva za povečanje kapacitet.
Predpisi in standardi na področju socialno varstvenih predpisov so jasni, potrebno jih je torej spoštovati in izvajati. Od pristojnega ministra zato tokrat pričakujem konkretne odgovore na zastavljena vprašanja, je zapisal Slapnik. Le na ta način bomo lahko po njegovih besedah v Sloveniji, tudi v luči prihajajočih sprememb na področju dolgotrajne oskrbe, transparentno in ne v škodo uporabnikov, nadaljevali s ponekod dobrimi praksami na tem področju.
V Poslanski skupini Zares smo prepričani, da so spremembe na področju delovanja zavodov potrebne, kljub nasprotovanju posameznih interesnih skupin, ki jim očitno ustreza, da se veljavna zakonodaja še dolgo ne spremeni in s tem omogočajo posredno privatizacijo neprofitnih javnih zavodov. Eklatanten primer tovrstnega ravnanje je, kot opozarja Slapnik, prav vodenje ptujskega doma upokojencev, kjer s prelaganjem odgovornosti za nepravilnosti in netransparentnim delovanjem vzpostavljajo elemente, ki bi v bodoče lahko omogočili “plenjenje” premoženja na račun uporabnikov.