Podmladki za malo delo

Podmladki koalicijskih strank so na tiskovni konferenci podali svoje poglede na Zakon o malem delu.

Predsednik Mlade liberalne demokracije Borut Cink je v uvodu povedal, da Zakon o malem delu smiselno in celovito ureja področje občasnih oblik dela v Sloveniji za tri skupine državljank in državljanov, ki že imajo urejen svoj socialni status, in sicer za študente, upokojence in brezposelne.

Sedanji sistem študentskega dela je več kot prerastel svoje okvire in pomeni predvsem nelojalno konkurenco tako zaposlenim, kot tudi tistim, ki si zaposlitev iščejo. V Mladem forumu SD, Mladi liberalni demokraciji in Zares aktivnih podpiramo Zakon o malem delu, saj glede na obstoječo stanje ponuja enako mero fleksibilnosti na trgu delovne sile, obenem pa bistveno izboljšuje socialno varnost tistih, ki bodo malo delo opravljali.

Študenti bodo po uvedbi malega dela še naprej delali, tako kot so do sedaj, vendar bodo pri tem omejeni na 720 ur letno oz. zaslužek do 6.000 evrov bruto. Upoštevajoč dejstvo, da je 93% študentov, ki so delali preko študentskega dela že sedaj zaslužilo manj kot 6.000 evrov je jasno, da bo zakon omejil tiste, ki so študentsko delo izkoriščali ali pa so bili v to primorani zaradi zahtev delodajalcev. Pomembno je, da bodo študentkam in študentom zaposlitev prek malega dela štela v pokojninsko dobo, izkušnje, ki si jih bodo pridobili tekom opravljanja malega dela se bodo evidentirale in bodo uradno priznane, še naprej pa bodo lahko z delom ob študiju iskali stik z bodočim delodajalcem.

Upokojenci so že dlje časa zahtevali, da država uredi zakonodajo tako, da bodo upokojenci imeli možnost za delo, pri čemer ne bodo izgubili statusa upokojenca. Poleg omejitev, ki veljajo za študente bo za upokojence veljala tudi mesečna 60 urna omejitev malega dela. Upokojenci bodo z dajatvami od malega dela prispevali v sklad za štipendije in za izgradnjo študentskih domov, s čimer je uravnotežena medgeneracijska solidarnost, saj študentje preko prispevkov za pokojninsko zavarovanje prispevajo v pokojninsko blagajno.

Brezposelnim bo institut malega dela predstavljal ohranitev stika s trgom delovne sile, obenem pa tudi možnost dodatnega mesečnega zaslužka do 200 evrov. Tudi za brezposelne bodo veljale iste omejitve kot za upokojence, se pravi 60 ur na mesec in 6000 bruto na letni ravni. Pomembno je poudariti, da brezposelnih oseb nihče ne bo napotoval na opravljanje malega dela. Prav nasprotno, osnovni predpogoj za ohranitev socialnih transferjev iz naslova brezposelnosti bo redno izvajanje zaposlitvenega načrta in iskanje redne zaposlitve.

Predsednik sveta Zares aktivih Dejan Radunić je predstavil novo delitev dajatev, ki izhaja iz Zakona o malem delu. Dajatve ostajajo na ravni prejšnje zakonske ureditve, torej 14 odstotkov bruto plačila iz naslova opravljenega dela. Od 10 odstotkov namenskih dajatev, bo 5 odstotkov namenjenih za financiranju štipendij, kar je 2 odstotka več kot v preteklosti. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da bodo do državnih štipendij upravičeni vsi, katerih prihodek na družinskega člana ne presega 610 evrov neto.

Zato se nam ne zdi smiselno, da taki ureditvi nasprotujejo v študentskih organizacijah, ki se, kot sami pravijo, borijo za študentske pravice. Mogoče se borijo za svoj kos pogače, da bodo lahko še na prej plačevali za drage svetovalne pogodbe ter kupovali razne nepremičnine. V zakonu so prav tako predvidena sredstva v višini dveh odstotkov za izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov.

Kot pozitivno v MF SD, MLD in ZA vidijo v ustanovitev rizičnega sklada, s katerim bodo predvsem študentje dobili plačilo za svoje delo, v kolikor jih delodajalci, pri katerih so opravljali delo, ne bodo nakazali denarja. Stroški za posredovanje malega dela se znižujejo na dva odstotka, saj po novem zakonu posredovanje postaja neprofitno s tem se pa tudi izogibamo prekomernemu bogatenju posameznikov na plečih študentskega dela.

Z zakonom o malem delu se uvaja tudi solidarnost med posameznimi skupinami, saj bodo tako upokojenci kot tudi brezposelni zgoraj omenjenih deset odstotkov namenili za štipendije, študentske domove ter ostale naštete stvari.

Kot novost se uvajajo ločene prejemnike po posameznik skupinah, 4 odstotke bodo na primer upokojenci, ki bodo opravljali malo delo, namenili za financiranje projektov za starejše, brezposelni za aktivne politike zaposlovanja, dijaki in študentje pa za delovanje študentskih organizacij, v letih 2013 in 2014 pa se ti odstotki namenijo tudi za mladinske projekte, kar bo prisililo študentske organizacije k bolj smotrni in racionalni porabi denarja in ne več brezglavemu zapravljanju za nesmisle, kot je to bilo v preteklosti.

Marko Kastelic, predsednik Mladega foruma je spregovoril o samem poteku kampanje. S strani ŠOS-a je bila kampanja dokaj korektna, potrebno pa se je zavedati, da je njihove interese to pot zastopalo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Ne moremo pa mimo dejanj ZSSS, ki so sramotna za sindikalno gibanje. Manipulacije in zavajanja, katere je ZSSS že velikokrat obsojal in jih pripisoval zlobnim politikom, so se jih to pot posluževali ravno v ZSSS.

Izpostavljali so problem regresa, bolniške, problem urnih omejitev. V primeru, če bi država ugodila njihovim zahtevam, bi se lahko dejansko dogodilo, da bi bili po novem mali delavci lahko vsi in ravno zato nas čudijo predlogi ZSSS, da bi se to dogodilo, ker sami tako opozarjajo pred pojavom malih delavcev.
Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da je študentsko delo popolnoma nelojalna konkurenca ostalim oblikam dela, ki ne nazadnje tudi odžirajo delovna mesta, pa vendarle s strani sindikatov ni bilo slišati pred leti, da nas se študentsko delo uredi, kaj šele, da bi mu nasprotovali. Zato se sprašujemo za čigave interese se bori ZSSS, očitno za vse prej drugega kot interese delavskega razreda.

Ob zaključku sta predsednika MF SD in MLD ter predsednik sveta ZA pozvali volivke in volivce, da se udeležijo referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo v nedeljo, 10. aprila 2011 in naj s glasom ZA zakon prispevajo za spremembo na bolje.