Omejimo uporabo nakupovalnih vrečk
Državni zbor je na redni seji obravnaval tudi predlog zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk. Stališče poslanske skupine Zares je predstavil Tadej Slapnik, sopredlagatelj zakona:
Spoštovani, podpredsednik, minister, kolegice in kolegi
V poslanski skupini Zares – nova politika podpiramo predloga zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, ki smo ga v sodelovanju s poslanci in poslankami koalicijskih skupin predlagali v zakonodajni postopek.
S predlogom zakona uvajamo okoljski prispevek, ki se ga obračuna ob vsaki prodaji nakupovalne vrečke, njegov cilj pa je bistveno zmanjšati povpraševanje po vrečkah in spodbuditi k uporabi vrečk za večkratno uporabo ter drugih, za okolje manj škodljivih vrst embalaže, kot so na primer odpadne kartonaste škatle.
Na tem mestu je potrebno poudariti, da cilj zakona ni zbiranje sredstev z okoljsko takso ampak je cilj, da se zaradi ustrezno visoke okoljskega prispevka plastične vrečke ne bodo več uporabljale. Torej, da bodo v idealnem primeru prihodki v proračun iz naslova okoljskega prispevka nični.
Za razliko od sosednje Italije se predlagatelji nismo odločili za popolno prepoved uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk, ki od vseh nakupovalnih vrečk tudi najbolj obremenjujejo okolje. Popolna prepoved po našem vedenju ni mogoča zaradi določil Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži, ki v 19. členu določa, da “države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe te direktive”. Ista direktiva pa dopušča obremenitev z okoljskim prispevkom, zato se zakon poslužuje tega mehanizma.
Predlog zakona smo predlagatelji pripravili v sodelovanju z nevladno organizacijo Ekologi brez meja. Zato mi dovolite, da vas spomnim tudi na njihove argumente k podpori predloga zakona. V pozivu k podpori Zakona o omejevanju uporabe plastičnih vrečk so zapisali da bomo poslanke in poslanci z izrazom podpore in sprejetjem predlaganega zakona pomagali, narediti prve korake na prehodu k bolj trajnostnemu ravnanju z omejenimi naravnimi viri. Zakon bo pomagal, da se od recilkliranja premaknemo k preprečevanju nastajanja odpadkov, ki je po smernicah EU prvo po hierarhiji ravnanja z odpadki.
Vsako leto na svetu porabimo med 4000 do 5000 milijard plastičnih vrečk, od tega med 300-600 milijonov v Sloveniji. To pomeni vsaj 150 vrečk na osebo. V povprečju posamezno vrečko zavržemo že po 20 minutah uporabe. Tudi zato se za letno proizvodnjo plastičnih vrečk v Sloveniji porabi 5 milijonov litrov nafte.
Med bistvenimi argumenti zakaj so plastične nakupovalne vrečke problematične in škodljive za okolje izpostavljamo, da:
- Plastične vrečke po ocenah strokovnjakov potrebujejo tudi do 1000 let, da se popolnoma razgradijo. V procesu razgradnje pa med tem razpadajo na vedno manjše delce, ki nase vežejo strupe ter onesnažujejo zemljo, vodo in zrak. Na ta način pa preko prehranjevalne verige vstopajo tudi v človeško telo,
- Milijarda živali vsako leto pogine zaradi hranjenja s plastičnimi materiali, saj jih zamenjajo za hrano in zaužijejo, mnoge pa se v plastične vrečke zapletejo,
- Vrečke v morju, rekah, na vejah dreves in ob cestah so moteče za okolico in kvarijo podobo naše dežele,
- Kemične sestavine, ki se uporabljajo pri proizvodnem procesu, dokazano nepovratno onesnažujejo okolje,
- Zbiranje, prevoz in odstranjevanje plastičnih vrečk ustvarja dodatne obremenitve za okolje,
- V končni fazi pa smo prav potrošniki tisti, ki krijemo stroške takoimenovanih »brazplačnih« plastičnih vrečk v obliki višjih cen proizvodov, ki jih kupujemo.
Primer dobre prakse omejevanja uporabe plastičnih vrečk je Irska, kjer so že leta 2002 uvedli posebno takso na plastične vrečke, ki so jih trgovci brezplačno delili pri blagajnah. Za nakup ene vrečke je bilo po sprejetju zakona potrebno plačati 0,33 EUR. Ob uvedbi takse pa je potekala tudi intenzivna promocijska kampanja proti uporabi plastičnih vrečk. Rezultat zakona je bil odličen, saj je v nekaj tednih delež uporabe plastičnih vrečk padel za 94 %. Kljub začetnemu nasprotovanju s strani trgovcev so v letih uporabe zakona po večini postali veliki zagovorniki in promotorji neuporabe plastičnih nakupovalnih vrečk. Irska je danes prav zaradi zmanjšane porabe plastičnih vrečk veliko bolj čista dežela. Prihodki iz takse na plastične vrečke se stekajo v poseben sklad, imenovan Sklad za varstvo okolja (Environment Fund), ki je namenjen podpori izvajanju projektov na področju varstva okolja. Prav po vzoru Irske je pripravljen tudi predlog Zakona o omejevanju uporabe plastičnih vrečk, ki ga obravnavamo danes.
Na tem mestu pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da smo predlagatelji zakona preden smo se odločili za vložitev zakona, v preteklem letu pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor predlagali, da Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže ustrezno spremeni tako, da uvede ustrezno višje dajatve, ki bodo imele omejevalni učinek pri proizvodnji in uporabi embalaže. V tistem predlogu smo se zavzeli za celovito omejevanje uporabe embalaže in ne samo plastičnih nakupovalnih vrečk. To bi namreč prispevalo k zmanjšanju količine proizvedenih odpadkov, z očitnimi pozitivnimi učinki.
Prepričani smo, da je eden od razlogov za neučinkovitost sedanje stanje obdavčitve embalaže na podlagi vrednosti, ki jih določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Trenutna obdavčitev je zgolj zaznavna za embalažo narejeno iz PVC, medtem ko pa je za ostalo simbolična. Država zato od te ostale embalaže zbere borih 400 tisoč evrov letno. Kot primer gre navesti brezplačne nakupovalne vrečke: te so glede na njihovo povprečno težo obdavčene z 0,00000459€ na vrečko, torej praktično nič. Drugače rečeno, da se pobere 1€ davka na embalažo z naslova nakupovalnih vrečk, jih je potrebno skupaj zbrati kar 217.865. Zato smo predlagali, da se davek na takšno embalažo v dvigne tako, da bi se s tem spodbudilo k bolj racionalnemu in okolju prijaznemu ravnanju z embalažo.
Ker se navkljub večkratnim pobudam in predlogom na ministrstvu za Okolje in prostor niso odzvali na našo pobudo smo poslanci poslanske skupine Zares in SD vložili predlog zakona, ki ga je sopodpisalo preko 30 poslank in poslancev. Šele po tem smo na ministrstvu vzbudili ustrezno zanimanje za naše predloge in v začetku tega leta tudi povsem konkreten dogovor in zagotovilo, da bodo še pred sprejemom zakona pripravili ustrezne spremembe dveh uredbe, s katero se bodo nadomestile predlagane rešitve zakona, ki je pred nami.
Na srečanju z ministrom Žarničem smo se predlagatelji zakona z ministrom strinjali, da je uporabo nakupovalnih vreč potrebno omejiti in da je načinov za to več – torej ali z novim zakonom ali s spremembo dveh uredb, ki urejata to področje. Takrat smo se dogovorili, da bomo predlagatelji nadaljevali s pripravo predloga zakona, pri kateri bosta podpro zagotovili tudi ministrstvi za okolje in prostor ter ministrstvo za finance. Na ministrstvu za okolje in prostor pa so se zavezali, da bodo pripravili tudi časovnico in vsebino sprememb dveh ključnih uredb s tega področja.
Predvsem zaradi dejstva, da danes, ko obravnavamo predlog zakona v prvi obravnavi še niso sprejete ustrezne uredbe, ki bi zakon ustrezno nadomestile, še več niso pripravljeni in javnosti predstavljeni niti njihovi osnutki – zaradi teh dejstev v poslanski skupini Zares – nova politika menimo, da je potrebno s postopkom sprejemanja zakona nadaljevati in ga v sklopu druge obravnave tudi ustrezno dopolniti ter upoštevati pripombe in predloge zainteresirane javnosti. Če in ko se bodo uresničile napovedi ministra za okolje, da bo ministrstvo še pred sprejetjem zakona sprejelo ustrezne uredbe s katerimi bo možno hitreje omejiti uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk, šele takrat se bomo v PS Zares odločali o tem ali je smiselno z glasovanjem proti zakonu omogočiti umik zakona iz postopka sprejemanja.
Danes teh zagotovil državni zbor še nima, zato predlagamo, da predlog zakona pošljemo v drugo obravnavo in s tem okrepimo tudi potrebno javna razprava o problematiki nakupovalnih vrečk – pa tudi širšo razpravo o ravnanju z odpadno embalažo in komunalnimi odpadki v celoti. Priznati namreč moramo, da v primeru sprejemanja uredb na pristojnem ministrstvu te – prepotrebne razprave v javnosti ne bi bilo – oziroma bi jo opravljali v drugem kontekstu, kot smo jo npr. lansko leto v približno tem obdobju, ko smo zaradi neučinkovitega izvajanja politik ravnanja z odpadki na zahtevo računskega sodišča in predlog mandatarja razpravljali o zamenjavi bivšega ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. Erjavec se je takrat v njemu znani maniri prostodušno norčeval iz problematike ravnanja z odpadki, ko se je spraševal ali je res odgovoren za vsako kanto smeti v Sloveniji.
Čas je, da tudi Slovenija začne s preprečevanjem nastajanja nepotrebnih odpadkov in to je tudi eno od bistvenih sporočil Zakon. Zato bomo v poslanski skupini Zares – nova politika podprli predlog sklepa, da je zakon o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk primeren za nadaljnjo obravnavo.
