Posvet o ustavnih spremembah
Stranka Zares je 14. februarja 2011 v Ljubljani pripravila posvet z naslovom K rešitvi sistemskih brezpotij slovenskega političnega sistema, na katerem smo skupaj z uglednimi pravnimi strokovnjaki dr. Rajkom Pirnatom, dr. Mirom Cerarjem in dr. Bojanom Bugaričem razpravljali o tem, ali bi bilo mogoče nekatere blokade, ki ovirajo in omejujejo razvoj Slovenije, odpraviti tudi z morebitnimi spremembami ustave in zakonodajne ureditve slovenskega parlamentarnega političnega sistema.
Podlaga za to razpravo je dokument Za odpravo blokad, ki ga je Zares javnosti predstavila v januarju in v katerem smo opisali tri vrste blokad, ki po našem prepričanju zavirajo razvoj države. Ena izmed teh blokad je nedomišljen politični sistem, ki zaradi pomanjkljivosti in protislovnosti, vgrajenih v ustavno in zakonodajno ureditev slovenskega parlamentarnega političnega sistema, onemogoča ali vsaj znatno zmanjšuje možnost učinkovitega in transparentnega izvajanja nalog in pooblastil posameznih vej oblasti. Z namenom odpraviti sistemska brezpotja političnega sistema, v Zaresu predlagamo spremembe ustave in zakonodaje, ki ureja referendum, možnost razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev, ter spremembe volilnega sistema. Zavedamo se, da se je treba sprememb ustave lotiti z veliko mero preudarnosti. Ustavne in zakonodajne ureditve parlamentarnega političnega sistema seveda ni mogoče spreminjati brez širokega soglasja uglednih strokovnjakov s tega področja.
Kot je uvodoma poudaril predsednik stranke Zares Gregor Golobič, želimo s posvetom K rešitvi sistemskih brezpotij slovenskega političnega sistema spodbuditi tehtno, zelo premišljeno diskusijo o ustavnih spremembah. Po njegovih besedah pri morebitnih spremembah nikakor ne smemo izrazito hiteti, vendar pa bi se jih morali lotiti nemudoma. Ni treba, da bi začeli z ničle oziroma povsem na novo, pač pa se je treba ozreti nekaj let nazaj, ko so bili skozi številne strokovne razprave določeni predlogi ustavnih sprememb že temeljito pretehtani (zlasti na ustavni komisiji v državnem zboru). Izhodišče torej imamo, poleg tega pričakujemo, da bo ta razprava dobila odmev, potreben za nadaljnje korake.
Dr. Rajko Pirnat je v svoji razpravi izrazil precejšnjo zadržanost do različnih idej za ustavne spremembe, četudi so po njegovem mnenju takšne razprave dobrodošle. Vendar, kot je opozoril, ustavne spremembe ne smejo biti vodilna tema v času volilne kampanje. Zato bi morali te razprave opraviti čim prej – v strokovnih krogih in na parlamentarni ustavni komisiji. Vprašanje ustavnih sprememb je po besedah dr. Pirnata tesno povezano z vprašanjem razpada družbenih vrednot, do katerega je prišlo in na katerega kaže tudi poplava referendumov. »Če ne bo splošne družbene solidarnosti, ne bosta delovala noben družbeni sistem in politična ureditev,« je dejal dr. Pirnat. Kot je dodal, nasprotuje idejam, da bi bilo treba omogočiti lažjo razpustitev državnega zbora, zavzema pa se, da bi povečali vlogo predsednika republike v procesu oblikovanja vlade. Dr. Pirnat je med drugim opozoril tudi, da ni mogoče poseči v temeljna razmerja med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti ter s tem destabilizirati politični sistem.
Referendum vidi kot suspenz parlamentarne demokracije, vendar je po njegovih besedah kljub temu treba omogočiti neposredno izjavljanje državljanov o posameznih zadevah. Težava pa je v tem, da je institut referenduma trenutno zlorabljen. Zato bi morda lahko na različne načine omejili lahkotnost možnosti razpisa referenduma ter na drugi strani povečali pomen na referendumu sprejete odločitve. Razmislili bi lahko o ožjem naboru možnih predlagateljev referenduma; lahko bi denimo odvzeli to pristojnost državnemu svetu.
Večina ustavnih tem, ki se zdaj odpirajo kot možne bodoče spremembe ustave, je bila v stroki že predebatirana, in sicer na ustavni komisiji v državnem zboru v mandatu 2000 – 2004, je dejal dr. Miro Cerar. Kljub širokim in polemičnim razpravam je bila tedaj sprejeta le ena pomembnejša sprememba ustave, in sicer 3.a člen, ki je bil podlaga za vstop Slovenije v Evropsko unijo. “Do spreminjanja ustave sem zelo zadržan, saj izkušnje kažejo, da se dobri predlogi ustavnih sprememb lahko skozi razprave precej spremenijo v smer, ki ni najboljša, sklepajo se kompromisi, ki izničijo osnovne ideje. Poleg tega pa je zelo vprašljiva tudi potrebna dvotretjinska večina“, je dejal dr. Cerar. Po njegovih besedah zdaj ni najboljši čas za ustavne spremembe. Vendar pa pri določenih segmentih ustave, kot je denimo referendum, ugotovimo, da bi lahko drugačna rešitev v ustavi pomenila učinkovitejši sistem. Če bi v Sloveniji imeli višjo politično in pravno kulturo, bi pozivi k drugi republiki izzveneli neresno.
Vsi se strinjamo, da je nabor možnih predlagateljev referenduma preširok. Prav je, da se pogovarjamo o tem, a je treba zelo dobro preveriti teren, da ne bi prehitevali in peljali razpravo v napačno. Poleg tega je po besedah dr. Cerarja treba razmisliti tudi o kvorumu za veljavnost in o ideji odgovornosti predlagateljev.
Dr. Bojan Bugarič pa je poudaril, da sam ni pripadnik kulta ustavnosti. »Sem bolj pragmatičen in me zanima konkreten razlog, zakaj nekdo predlaga spremembo in kaj predlaga,« je dejal. Po njegovih besedah je denimo treba pretehtati možnost poenostavitve razpustitve parlamenta, razmisliti o vlogi predsednika vlade in predsednika države pri posameznih odločitvah, preučiti, kako se uporablja referendumska ureditev v drugih državah ipd. Na področju instituta referenduma je trenutno pri nas prevelika lahkotnost, poleg tega je politična kultura v drugih državah drugačna. Praksa v drugih državah kaže, da se referenduma ne uporablja s takšno frekvenco, kot pri nas. Lahko bi iskali omejitve pri kvorumu oziroma pravici referendumske iniciative, je med drugim še dejal dr. Bugarič.
Izhodišča za razpravo dr. Janeza Šušteršiča, ki se prispevka žal ni mogel udeležiti:
2011-02-14_Izhodisca_dr_Janez_Sustersic (.pdf)
Zbornik “Ustavne razprave” ustavne komisije Državnega zbora (.pdf, 5MB)
Posnetek celotne razprave:
.
