RTV je ZAkon!

Na današnji novinarski konferenci koalicijskih partnerjev so Majda Širca, ministrica za kulturo, Borut Pahor, predsednik SD in predsednik vlade, Gregor Golobič, predsednik stranke Zares ter Katarina Kresal, predsednica stranke LDS, predstavili referendumsko kampanjo za potrditev Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2) na referendumu 12. decembra.

Majda Širca je uvodoma povedala: »V Sloveniji si zaslužimo dober program, dobro Radiotelevizijo Slovenija. Imamo javno televizijo in želimo, da opravlja svoje delo s kredibilnim in seveda prodornim programom, kar bo omogočil novi zakon. Novi zakon ne bo omogočil samo dobrega programa, pač pa tudi razvojni program za posodobitev in delo RTV Slovenija. Taka, kot je potrebna v prihodnosti, nedvoumno potrebuje potrditev tega zakona. Zakon je nastajal strpno, v dialogu s stroko, z medijsko in pravno stroko – vsebuje vse tiste elemente zakonov, ki jih poznamo v evropskem prostoru in je tak za naš prostor potreben.

Verjamem, da bodo ljudje prepoznali, da se soočamo s programom, ki ni dovolj kvaliteten, ki je doživel posledice določenih prejšnjih, tudi zakonskih ureditev. Gledanost programov, še posebej informativnih, je bistveno padla. Tudi v tem prostoru je potrebno bistveno bolj odgovorno, transparentno in kvalitetno delo, kar ta zakon omogoča z vsemi novostmi, ki jih prinaša.«

Gregor Golobič je pojasnil, komu je novi zakon o RTV Slovenija namenjen in čemu je sploh potreben: »Gre za vprašanje, ki si ga bodo zastavljali državljani, ki bodo – v veliki večini proti svoji volji in želji – povabljeni na referendum 12. decembra. Veste, da je v prejšnjem mandatu ob spremembi zakon o RTV Slovenija nastajal na povsem drugačen način – enoročno, tajno je bil napisan in potem so bile dajane obljube, ki se niso uresničile. Ob tistem zakonu je bilo sproženo vprašanje referenduma – zaradi načina, kako je bil pripeljan do uveljavitve v parlamentu, zaradi načina, kako je bil napisan, zaradi izključitve stroke, različnih strok in javnosti, je bil referendum način, kako poskusiti preprečiti škodljive posledice, o katerih danes ni treba nikogar več prepričevati, da so se v teh letih od odobritve obstoječega zakona že zgodile.

Ta zakon je nastal po drugačni poti, zato smo tudi izrazili nestrinjanje s tem, da se ljudi poziva, naj rešujejo tisto, o čemer so se izrekli preko različnih javnosti, ki so bile vključene v oblikovanje tega zakona. Menimo, da bo v nadaljevanju potrebno urediti tudi referendumsko zakonodajo, na način, da bo vendarle tovrstna zloraba s strani posameznih političnih strank – to ne bo omejevanje ljudske volje, pač pa omejevanje zlorab s strani političnih strank – onemogočena in da bi bilo smiselno za referendume pripisati tudi nujni delež udeležbe, sicer ne bodo veljavni.

Ta zakon je potreben. Ni potreben političnim strankam, tudi ne strankam, ki tu sedimo. Te stranke tu, v tej koaliciji, so se zavezale načelu samoomejevanja – tudi na področju medijev. Ta zakon je z vrsto mehanizmov, ki jih je stroka predvidela in vgradila vanj, zmanjšal vpliv politike na nacionalno radiotelevizijo. Politika, stranke v tistem ozkem razumevanju in tudi prakticiranju, s katerim imamo pogosto opravka, bi bile najbolj zadovoljne, če bi sedanji zakon ostal v veljavi – saj omogoča ribarjenje v kalnem, kakršno smo imeli priložnost opaziti v zadnjih letih v tej pomembni javni ustanovi.

A to ni cilj te kampanje. Slogan te kampanje je »RTV je zakon! Zaslužimo si dober program.« Govori tudi o drugih poudarkih, ki so zelo pomembni. Program RTV Slovenija ni le dnevnopolitični informativni program. Ima vrsto drugih razsežnosti, ki se pogosto pozabljajo. RTV je ustanova, ki zagotavlja javni servis na mnogih področjih, kjer bitke pogosto v ospredju, v žarišču pozornosti, za neke politične vplive v tej hiši,  v resnici prikrivajo, da je to ustanova, zelo pomembna javna infrastruktura na mnogih področjih, ne samo informativno-političnem, pač pa kulturnem, dokumentarnem, zgodovinskem in mnogih drugih, kjer ta hiša potrebuje primerno organizacijsko obliko, da se bo lahko razvijala.

Televizija prehaja v digitalno dobo in to ne prinaša le novih naprav, prinaša tudi velike možnosti vsebinskega razvoja javnega servisa na področju radiodifuzije. Ta zakon omogoča, da bo ta hiša, ustvarjalci v tej hiši, na mnogih področjih lahko svoje potenciale razvijali in ponudili gledalkam in gledalcem, poslušalkam in poslušalcem takšno vsebino, ki bo v veliko večji meri kot doslej odgovarjala njihovim vprašanjem v realnosti, v kateri živijo, omogočala realizacijo njihovih ambicij in potencialov – na kratko, izboljšala bo kapaciteto Slovenije za soočenje z zahtevnimi vprašanji razvoja v prihodnosti. Zato je ta zakon potreben – ne pa zaradi političnih strank. Zaradi te pomembne javne ustanove, zaradi poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev. Oni bodo na tem referendumu o njem tudi odločili.«

ODGOVORI NA VPRAŠANJA NOVINARJEV:

Ali bo zakon omogočil boljši program?
Majda Širca: »Zakon sam po sebi daje ogrodje in vse prvine, ki lahko prinašajo tudi boljši program, bolj odgovoren program. To pomeni, da je zasnovano delovanje same RTV Slovenija na način, ko se sooča s povsem avtonomnimi in neodvisnimi odločitvami in predvsem, ko se vlaga v razvoj. Če ne bo prišlo do preživetja tega zakona, ne bo prišlo do razvoja in tehnoloških izboljšav, ki jih RTV Slovenija nedvomno potrebuje in zaradi katerih že nekaj časa zaostaja. Sam program bo seveda zagotovo dober v osnovi strukture, ki jo ta zakon omogoča. Omogoča bolj transparentno delovanje, onemogoča špekuliranje in vse tiste korake, ki so bili v preteklosti zaznani kot sporni: odprodaja premoženja, sporno poslovanje, odločitve, ki so bile za samo RTV Slovenija na koncu zelo škodljive –tako v poslovnem, kot v ostalih smislih.«

Vprašanje: Zakaj so oddajniki in zveze še vedno del RTV Slovenija tudi po novem zakonu?
Majda Širca: »Vkolikor zakon ne bo potrjen, bo tudi v tem segmentu izvajanja javne službe, ki ostaja najpomembnejše in edino poslanstvo RTV Slovenija, nastala velika zareza. V teh letih naj bi se Slovenija pripravila na širši segment reform, kot je zgolj digitalizacija v smislu signala.

Celotne tehnološke spremembe pomenijo tudi uvajanje novih storitev, posebnih tematskih programov. Vemo, da je velika želja Slovenije ustvariti programe informativnega značaja na tematskih kanalih, sploh pa kulturnega in izobraževalnega, njenega visokega poslanstva, ki je visoko zaščiteno. Vkolikor v bodoče tega ne bo pripravila, bo morala uprava RTV Slovenija leteti in z njo tudi programski svet. Vkolikor zakon ne bo sprejet teh posebnih programov enostavno ne bodo mogli uvesti. Razvoja ne bo. Po »Grimsovem« zakonu tega kot javna služba ne morejo početi, pač pa lahko enostavno le služijo s komercialnimi vsebinami – to pa mi preprečujemo, onemogočamo. Zagotovo je ta komponenta sodobne RTV Slovenija zelo pomembna. Odblokirati je treba to stagnacijo, ki jo je povzročila ne le politična, pač pa tudi kakšna druga komponenta.

Ne gre le za to, pač pa tudi za večjo avtonomijo, postavitev neodvisno zasnovanega razvojnega programa, drugačno strukturo in ureditev notranjih razmerij – ne le med zaposlenimi, pač pa v smislu večjega razvoja.«

Gregor Golobič: »Ocenili smo, da v postopku spreminjanja tega zakona, ki je sprožil vrsto kontroverz – gre za zatečene interese, ki so se skozi uveljavitev dosedanjega zakona trdno oprijeli in ne želijo pomembne spremembe v smislu krepitve ustanove kot pomembne infrastrukture zagotavljanja javnega interesa na področju informiranja in ustvarjanja mnogih vsebin nacionalnega pomena, ki jih od komercialnih ustanov ne moremo, ne smemo pričakovati, saj jih tudi nikoli ne bodo zagotavljale, čeprav so pomembne – da v tej razpravi, ki je bila že tako in je rezultirala po dveh letih mukotrpnega usklajevanja, vključevanja vseh deležnikov, da bi ta tema še dodatno obremenila to razpravo na način, da bi bilo še težje uveljaviti tisto, kar je treba uveljaviti.

Spomnite se, da je uveljavitvi prejšnjega zakona sledil eksodus dobrih, marsikdo bi rekel najboljših ljudi iz tiste televizije, ki so obogatili druge medije. Ta zakon tega ne bo prinesel. Verjamem pa, da bo postavil profesionalne standarde in ko se bo to videlo in bo to nezaupanje uplahnelo, bo po mojem čas za naslednji korak .Slovenija bo morala v nadaljevanju zagotoviti to operatersko infrastrukturo – po mojem prepričanju, govorim kot resorni minister – in ločiti oddajnike in zveze v samostojno ustanovo, ki bo skrbela za enakopraven dostop vsem ponudnikom. Že danes veste, da na multipleksu A, ki ga upravlja RTV Slovenija ,gostujeta oba največja komercialna televizijska programa in verjamem, da bo v nadaljevanju skozi to prebijanje samoumevnosti in omejitev omogočen tudi ta prehod, izločitev te infrastrukture, kot je to naredila vsa Evropa in tudi sosednja Hrvaška.

To je naloga, ki ostaja, v tej fazi zakona s tem še nismo s tem obremenili. V nadaljevanju bo to mogoče, vendar v bolj sproščenih in manj obremenjenih situacijah bo možno ta korak narediti zelo kmalu.«

Vprašanje: Kaj pa nepravilnosti, kakor jih razkrivajo denimo na BBC, ki je vzor za RTV Slovenija?
Majda Širca: »Takšne nepravilnosti so se podvajale na RTV Slovenija in se podvajajo tudi še danes. Novi zakon o RTV Slovenija pa formalno onemogoča razprodajo premoženja, sklepanje spornih aneksov, o kakršnih bodo po vsej verjetnosti poročala tudi tista telesa, ki preučujejo delovanje RTV Slovenija, predvsem pa nadzorni svet RTV. Zagotovo so tu vse varovalke ,ki govorijo o tem, da mora biti delo transparentno in povsem drugače urejeno, kot je dandanes. Novi zakon preprečuje privatizacij in komercializacijo.«

CELOTNI posnetek novinarske konference: