PS Zares o Zakonu o RTV Slovenija
Danes je Državni zbor na 21. redni seji (magnetogram, 20. oktober 2010) tretjič obravnaval tudi predlog Zakona o radioteleviziji Slovenija. Stališče poslanske skupine Zares je predstavil Franco Juri.
FRANCO JURI:
Verjamem, da bomo danes potrdili nov Zakon o Radioteleviziji Slovenija, na katerega smo čakali dolgo, bi rekel celo predlogo. Končno ga imamo, končno bomo lahko spremenili kvaliteto upravljanja za radiotelevizijo na način, ki bo preprečeval nadaljnje vmeševanje dnevne politične volje in dežurnih vlad v samoupravljanje te pomembne javne ustanove.
Vemo, zakaj je priprava zakona trajala več kot leto dni. Ker ga ni pisala zgolj ena oseba, po svojem okusu, ampak je Ministrstvo za kulturo vključilo v njegovo pripravo številne strokovnjake iz medijskega pravnega področja in široko civilno in zainteresirano družbo. V demokraciji stari gredo bolj počasi, seveda, ampak rezultati so na koncu bistveno boljši.
Pripombe, pomisleke in vprašanja, ki so se izpostavljala v javni obravnavi osnutka zakona, so predlagatelji upoštevali. Tako so redefinirali statusno ureditev, v usklajevanju s sindikati Radiotelevizije so povečali sestavo sveta z 9 na 15 in te rešitve že pred obravnavo v Državnem zboru smiselno umestili v predlog zakona. Prav tako je Vlada in je Ministrstvo za kulturo upoštevalo pričakovanja avtohtonih narodnosti, ki so sedaj v polni sestavi, v manj številnem, v bistveno manjšem programskem svetu. To je pomemben dosežek, ni samo ohranitev prejšnjih pravic, kar je bilo samoumevno, ampak to pomeni tudi zagotovitev večje specifične teže predstavnikov avtohtonih narodnih skupnosti. Ob razpravi v prvi obravnavi predloga zakona smo v Poslanski skupini Zares izpostavili odprta vprašanja, takrat smo izrekli pričakovanja, da skupaj poiščemo rešitve, glede števila predstavnikov narodnih skupnosti v svetu RTV, pa glede primernega urejanja in umestitve tretjega parlamentarnega programa znotraj Državnega zbora. Na ta vprašanja smo našli tudi primerne rešitve. Na predlog nekaterih poslancev in poslanke, se je ustrezno popravilo besedilo 2. člena, tako je poudarjeno, da je ne samo edini ustanovitelj, ampak tudi edini lastnik RTV Slovenija Republika Slovenija.
S sprejetjem zakona smo omogočili večjo odgovornost, avtonomnost, zavezanost javnosti, bolj transparentno poslovanje in možnost oblikovanja kvalitetnih raznolikih programov, ki ne bodo zgolj po okusu kapitala ali trga. S tem se potrjujejo tudi zaveze iz koalicijske pogodbe. Ena večjih in tudi ključnih sprememb je preoblikovanje statusa iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega pravnega posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, kar tudi sledi koalicijski zavezi, da mora RTV prevzeti bolj prožno organizacijsko strukturo.
Sprememba statusa je pomembna, zaradi neizogibnega dejstva, da RTV opravlja dejavnost na trgu, je vpeto v realno stanje in mora upoštevati tudi pravila okolja, v katerem deluje. RTV izvaja isto dejavnost, ki jo ostale televizije upravljajo zgolj, zaradi dobička. Cilj javne radiotelevizije pa je bistveno drugačen. S tem bomo omogočili tudi pogoje za večjo samostojnost javnega medija, saj Svet RTV-ja v imenu države v celoti izvaja ustanovitvene pravice, javna radiotelevizija bo samostojno upravljala z lastnim premoženjem. Tako organom upravljanja svet, nadzorni svet in uprava, ki so tudi manj številčni, zakon določa večje odgovornosti, podobno kot se ureja odgovornost članov organov vodenja in nadzora v delniških družbah.
Spremenjena je tudi sestava organov. V poglavitnem organu, Svetu RTV, večjo vlogo ponovno dobivajo reprezentativne organizacije civilne družbe, ki so bile na račun političnih imenovanj iz tega organa izločene. Delovni zbor bo imenoval zgolj tretjino oziroma pet članov sveta preko javnega razpisa nevladnim organizacijam. Zdaj jih Državni zbor imenuje kar 16 od 29-ih. Če ne štejemo še tistih pet, ki jih imenuje na predlog političnih strank. V nadzornem svetu Vlada Republike Slovenije obdrži zgolj enega predstavnika, eden od treh predstavnikov Državnega zbora pa je določen s strani Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora, in to bo seveda predstavnik opozicije.
V skladu z osnovnim ciljem zakona, to je omogočiti največjo možno neodvisnost RTV Slovenija v odnosu do oblasti, uslužbenci RTV ne bodo več javni uslužbenci. Namesto da bi puščali manjšo možnost, da imata izvršilna in zakonodajna veja oblasti kakršnokoli možnost, da posegata v plačni položaj zaposlenih na RTV Slovenija, se bo njihov položaj urejal samostojno v socialnem dialogu uprave RTV Slovenija z reprezentativnimi sindikati in brez njihovega soglasja ne bodo možne nikakršne spremembe. Do takrat, in to se nam zdi zelo pomembno, do takrat, ko bo sprejeta nova pogodba pa ostajajo na predlog reprezentativnih sindikatov v veljavi določbe veljavne kolektivne pogodbe RTV Slovenija in določbe ostalih dokumentov. Posebno pozornost se daje tudi skrbi za nujno tehnološko posodobitev, zagotavljanje novih avdiovizualnih in informacijskih storitev, tako da bo RTV lahko uspešno sledila razvoju in raznovrstnosti dejavnosti v digitalni dobi.
Že ob sprejemanju veljavnega zakona smo, takrat še v opoziciji, zatrjevali, da višina RTV prispevka ne sme biti odvisna od politične motivacije oblasti. Spomnimo – leta 2008, tedanja koalicija zaradi bližajočih se volitev, ni želela dvigniti RTV prispevka, z vsemi posledicami, ki so temu sledile. Finančno luknjo o kateri je govorila uprava RTV Slovenija, oni so pričakovali potem hitro spremembo, oni so bili prva žrtev in delavci RTV Slovenija te politične odločitve. No, tisto finančno luknjo na televiziji je z zvišanjem RTV prispevka zakrpala šele sedanja ministrica oziroma sedanja Vlada. Ne pozabimo tega. Zato se z namenom izogibanja vsakokratnemu posredovanju Vlade, višina prispevka po novem usklajuje z rastjo življenjskih stroškov.
RTV prispevek, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe. RTV Slovenija je dolžna presežke iz opravljanja vseh dejavnosti RTV Slovenija in torej tudi komercialnih dejavnosti in z njo povezanih oseb v deležu, ki pripada RTV Slovenija nameniti za opravljanje dejavnosti, ki jo RTV Slovenija opravlja, kot javno službo. Za večjo transparentnost delovanja na trgu, pa se predlog zakona v celoti usklajuje z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, in tudi zaradi te varovalke ne bo moglo prihajati do znanih anomalij. Ne trdimo, da bo na radioteleviziji kar na enkrat vse delovalo brez napak, brezhibno. To je odvisno predvsem od ljudi. Ampak, novim organom in vsem zaposlenim na RTV Slovenija ponujamo in dajemo v roke orodje, s katerim bodo lahko delovali boljše in učinkovitejše.
Pred nami je dobro pripravljen zakon, ki ponuja kvalitetne in času, v kateremu živimo, primerne rešitve.
V Poslanski skupini Zares bomo zakon seveda podprli.
