Ali daje Slovenija prednost miru pred območjem proste trgovine?

(sreda, 06. oktober 2010)

Novembra pričakujemo drugo srečanje Unije za Sredozemlje (UZS). Špansko predsedstvo ga je v maju prestavilo s šibko razlago zakaj, in kar naj bi bilo eden izmed političnih uspehov španskega predsedovanja, počasi postaja povsem drugačno vprašanje. To je, ali naj se evropsko sredozemski odnosi povsem spremenijo tako, da bo bližnjevzhodni mirovni procesimel prednost pred kulturnim dialogom in območjem proste trgovine. S postopno odpravo ovir v trgovini z blagom, kmetijskimi izdelki in storitvami naj bi dosegli območje proste trgovine prav letos, kar ej bil eden ciljev barcelonskega procesa. Razočaranje ob odložitvi srečanja je bilo veliko, vizija odnosov med Evropsko unijo in sredozemskimi državami pa se je skrčila na zagotavljanje osnovnih elementov preživetja: mir in voda.

Mehanizmi za vzpostavljanje miru morajo postati nov element v Uniji za Sredozemlje. Individualni stiki držav članic EU z arabskim svetom lahko samo krepijo sposobnost arabskega sveta za doprinos miru. Politična pobuda mednarodnega kvarteta za Bližnji Vzhod je bila ponekaterih gledanjih neproduktivna, s tem ko je za garant miru prevzela ameriško tezo o dveh ločenih državah, Izraelu in Palestini. Po drugi strani slovenske odprave v jutrovo izražajo podporo palestinskim oblastem in palestinskemu ljudstvu v želji, da oblikujejo palestinsko državo. Menim, da slovenska politika dovolj verodostojno podpira mirovni proces, nikakor je pa ne vidim kot dovolj močne, da bi sama predstavljala kakršenkoli dejavnik miru. Uveljavljanje slovenske politike gre tudi tokrat prek evropskih inštitucij, natančneje prek prispevka k oblikovanju mehanizmov za mir v UZS. Tukaj sem ilustrirala, kako uporabiti orodja Skupne zunanje in varnostne politike za doseganje ciljev slovenske zunanje politike, ker se v globaliziranem svetu izključno na naše diplomate ne bomo mogli zanašati. Sekretariat UZS bi seveda moral čimprej preiti pod okrilje visoke predstavnice za zunanjo politikoCatherine Ashton, o projektih, ki se bodo izvajali, pa bi se morale dogovoriti države članice UZS, namesto da jih razpisuje Evropska komisija.

Našega dela pri povečanju vpliva in ugleda pri 43 članicah Unije za Sredozemlje ne bo nihče prevzel na svoja pleča. Približno 40 slovenskih predstavnikov v Univerzi, Centru in Ustanovi EMUNI je dovoljšnja kritična masa za pridobivanje prijateljev za Slovenijo in Evropsko unijo na področju znanosti, raziskav in inovacij. V ta namen se znanost v mednarodnih odnosih uporablja kot gradnik za povečanje ugleda, vpliva in zaupanja v Slovenijo.

Adriana Dvoršak

(prvotno objavljeno na blogu avtorice)