O prodaji državnega premoženja
Na današnjem nadaljevanju 20. seje Državnega zbora (magnetogram) je stališče poslanske skupine Zares v razpravi o odgovoru predsednika Vlade RS v zvezi s prodajo državnega premoženja predstavil poslanec Alojzij Potočnik.
(objavljamo izsek magnetograma)
Spoštovani.
Predsednik Vlade je v odgovoru na poslansko vprašanje na julijski seji v Državnem zboru ponovil do takrat že večkrat izrečeno mnenje, da Nova Ljubljanska banka potrebuje dokapitalizacijo, če želi postati uspešen in močan igralec v regionalnem prostoru in da potekajo posvetovanja glede načina dokapitalizacije. Prav tako je pojasnil, da gre za njegovo osebno mnenje, saj meni, da bi bil vstop strateškega partnerja, ki ima željo po odnosih na dolgi rok, in si želi banko, kot izhodišče za krepitev bančnega deleža v regiji za naše nacionalne koristi dobrodošel. Ob tem je dodal, da se je pripravljen o tem vprašanju posvetovati – odkrito in javno – in da vlada odločitve še ni sprejela.
V Poslanski skupini Zares opozarjamo, da je za nas javna in politična razprava o morebitni dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, z navajanjem množice razlogov, ki so si pogosto celo v opreki, in ki so se od letošnjega poletja naprej spreminjali, na primer širitev na trge jugovzhodne Evrope, regulativa Basel-3, rezultati stresnih testov in tako dalje, predvsem pa z navajanjem potrebne višine sredstev za dokapitalizacijo, ta niha od 250 do 500 milijonov evrov, v tem trenutku prezgodnja, predvsem pa slabo utemeljena. Nič bolje se ne godi razpravi in ugibanjem ali Novo Ljubljansko banko prodati ali ne, bržčas nihče v tem času ne prodaja večjih lastniških deležev v bankah, cene so praviloma nizke. Morda to ne velja za špekulante in posrednike, ki si pri lastniških konsolidacijah obetajo delež prevzemne premije. Zato je tovrstna razprava, tako v politični sferi kot tudi v strokovni javnosti in sem ter tja v bančnem menedžmentu predvsem odraz tega kako si v Sloveniji predstavljamo odgovorno lastništvo ter upravljanje naše največje banke. Nespodbudno. Državno lastništvo ni nujno slabo, prav tako ni nujno dobro, odvisno je predvsem od tega kakšna je država kot lastnik. Interes države ni zgolj interes vladajočih in interes strank, ki pridejo na oblast ne more postati interes države. Na to nas opominjajo poslovanje Luke Koper, Hita, Telekoma in še bi lahko naštel, podjetja pretežno v državni lasti, ki so zaradi tovrstnega posebnega razumevanja lastništva zašla v težave. Včasih in praviloma je bolj kot to kdo je lastnik pomembno kdo vodi podjetja ali banke, sposobni ali zgolj tisti, ki imajo nekakšno dobro ime. V Poslanski skupini Zares poudarjamo zato, da nas prihodnost Nove Ljubljanske banke skrb, saj spada med banke, ki jih tvorijo skupaj 65% evropskega bančnega sektorja kot tudi Slovenije, saj sama predstavlja skoraj 40% nacionalnega bančnega sektorja. In da se tako kot domala večina bank v Evropski uniji sooča z dejstvom, da je bržčas odkapitalizirana. Mnogi strokovnjaki menijo, da je evropski bančni sistem v celoti podkapitaliziranih, hkrati pa so banke med seboj tako tesno povezane, da težave v eni članici hitro povzročijo probleme v celotnem sistemu. Pretekle izkušnje so pokazale, da je bančne krize mogoče rešiti le tako, da se banke, ki so podkapitalizirane razkrijejo, te banke je potem potrebno restrukturirati oziroma tudi ta možnost obstaja in je resna, je legitimna, jim je treba zagotoviti državno pomoč, če zanje na kapitalskih trgih ni moč zbrati dovolj kapitala za rešitev. V Poslanski skupini Zares opozarjamo, da so se tveganja v bančnem sistemu povečala. Na finančno stabilnost bank v Sloveniji bodo v naslednjih dveh, treh letih negativno vplivali podkapitaliziranost podjetij in s tem povezana kreditna tveganja ter negotovo razmere v mednarodnem okolju predvsem ali tudi v evroobmočju. Zato postaja ključno v kolikšni meri in kolikšnem obsegu bo finančni sistem še sposoben ohranjati odpornost proti šokom. Nujno je zaradi realnosti v bančnem sistemu nadaljevati predvsem slabitve ustreznih postavk ter sprotno krepiti kapitalsko ustreznost bank. Do nadaljevanja javnih razprav o dokapitalizaciji, to je rekapitalizacija, povečanju oziroma zmanjšanju lastniškega kapitala banke, lahko po našem mnenju pride šele potem, ko bodo končana strokovna usklajevanja in bo treba sprejeti v skladu s pristojnostmi eno od možnih rešitev, ni pa mogoče o temeljnih stvareh ugibati čez prst, špekulirati se v tem visokem zboru zdi nedostojno.
Hvala.