Poplavna varnost v Ljubljani
Poplave v jugozahodnem delu Ljubljane so še zadnje veliko in kruto svarilo pred tem, kaj se lahko zgodi, če ne bo poskrbljeno za poplavno varnost južnega dela Ljubljane. Stvari so znane in poznane, projekti v zasnovi in celo v programih urejanja voda. Na območju Polhograjskega hribovja je potrebno zgraditi vsaj dva zadrževalnika visokih voda in (verjetno) še nekaj suhih zadrževalnikov, ki bi preprečili in zadržali poplavni val ob hujšem deževju. Problema urejanja poplavne varnosti preprosto ne moremo več prepuščati bolj ali manj srečnim naključjem v prihodnosti. Enkrat se bo zares zgodilo v dosti hujši meri kot sedaj. Poplavne varnosti Ljubljane ni mogoče urejati predvsem v Ljubljani sami, ampak gor vodno na porečju Gradaščice, Glinščice, Malega Grabna in številnih manjših pritokov v občinah Horjul in Brezovica – Polhov Gradec, ter seveda na Ljubljanskem barju. Barje je seveda največja retnezijska površina predvsem za Ljubljanico in kakršno koli omejevanje teh površin in gradnja na njih je za Ljubljano usodna.
Gradnja zadrževalnikov visokih voda v zaledju Ljubljane je seveda prepuščena “na milost in nemilost” razrešitvi dveh problemov:
- Negativni odnos prebivalcev na območju predvidene izgradnje zadrževalnikov. Ko sem se pred nekaj leti vozil iz Ljubljane preko Horjula v Gorenjo vas, so me ob cesti spremljali napisi proti zadrževalnikom. Menim, da je potrebno narediti še en napor in se poskušati dogovoriti s “prizadetimi” prebivalci, sicer pa bo potrebno s pomočjo zakona zagotoviti izgradnjo v javno korist. Prav čudi pomanjkanje solidarnosti in odgovornosti za urejanje vodnega režima na porečjih Gradaščice in drugih manjših vodotokov.
- Finančna sredstva: pod ministrom Kopačem je bila sprejeta nova zakonodaja s področja urejanja voda. V tem okviru je bil ustanovljen Vodni sklad, ki je namenjen investicijam ter investicijskemu vzdrževanju vodnih objektov in ureditev za zagotavljanje primernih vodnih režimov in poplavne varnosti. Žal so se sredstva iz tega sklada začela uporabljati za sofinanciranje vodnih ureditev pri izgradnji verige elektrarn na spodnji Savi. Kar 13 od skupno 25 milijonov evrov je bilo namenjenih za izgradnjo elektrarn. Poplavna varnost je bila potisnjena na drugi tir. To se je začelo na veliko dogajati v mandatu 2006-2010, za časa ministrovanja mag. Andreja Vizjaka, ki je bil seveda tudi minister za energetiko. To je potrebno povedati, ker prav tisti, ki so najbolj odgovorni za nenamensko porabo Vodnega sklada danes dvigujejo glas in protestirajo proti stanju poplavne varnosti na območju Ljubljane!
Zdaj je igre konec. Če ne zlepa pa zgrda bo potrebno pristopiti k izgradnji nujne infrastrukture za povečanje poplavne varnosti!
(objavljeno tudi na http://ljubljana.zares.si)
