DZ izredno o plačah v javnem sektorju
Na današnji 28. izredni seji (magnetogram seje) Državnega zbora je stališče poslanske skupine Zares o predlogu Zakona o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju (preberite predlog zakona) predstavila vodja poslanske skupine Cvetka Zalokar Oražem.
(objavljamo izsek magnetograma)
CVETKA ZALOKAR ORAŽEM:
Spoštovane kolegice in kolegi, ministri, ministrica!
Dvaindvajsetega junija letos je Vlada devetindvajset reprezentativnim sindikatom javnih uslužbencev predstavila program stabilnosti in predstavila tudi javnofinančno situacijo, ki ji botruje zmanjšanje obsega prihodkov, vse to pa onemogoča višanje proračunskih odhodkov. Zato je bila sprememba izhodišč za plačno politiko v letošnjem letu in letu 2012 nujna. Vlada je vsem sindikatom še istega meseca vročila tudi svoja pogajalska izhodišča, ki temeljijo na odgovornem odnosu do slovenskih javnih financ. Žal se je po dolgotrajnih pogajanjih za podpis aneksa odločila le številčna manjšina reprezentativnih sindikatov, ki pa v celoti predstavlja večino javnih uslužbencev. Ker trenutna zakonodaja ne omogoča zaključka socialnega dogovarjanja pri urejanju plačne politike, je pristojno ministrstvo pristopilo k drugačni ureditvi, ki jo vodi ugotovitev, ali je bila kolektivna pogodba za javni sektor in ali so njene spremembe veljavno sklenjene.
Med drugim trenutna ureditev dopušča, da bi ob nejasnosti glede zastopanosti sindikatov iz različnih dejavnosti lahko bila pogodba sklenjena z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, ki po število reprezentativnih sindikatov predstavljajo večino, ki imajo reprezentativnost bodisi za posamezno dejavnost ali poklic v javnem sektorju, vendar pa glede na število članstva v teh sindikatih predstavljajo manjši del zaposlenih v javnem sektorju oziroma ne predstavljajo zaposlenih v štirih dejavnostih, za katere so z zakonom določene plačne skupine. Obstoječi zakon sicer že določa kvorum, ki je potreben za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor, težava pa je v tem, da zakon ne določa kvoruma za spremembo kolektivne pogodbe, ga pa določa kolektivna pogodba – kar pomeni, da gre za zakonsko neurejeno področje, saj kolektivna pogodba nima takšne pravne veljave kot jo ima zakon. In slednje je, kot kaže, postalo jedro spora tako v odnosih med sindikati kot tudi med Vlado in sindikati.
V Poslanski skupini Zares se zavedamo, da je kvorum, kot je predlagan za spremembo kolektivne pogodbe, problematičen. Opozarjamo pa, da je enako ali še bolj problematičen tudi kvorum, ki temelji na številu sindikatov, ne pa na številu javnih uslužbencev, ki so vanje vključeni.
Danes se torej odločamo med dvema rešitvama, od katerih ni nobena optimalna. Prepričani pa smo, da je treba pravila igre, za katere nekateri trdijo, da se vseskozi spreminjajo, vendarle dokončno urediti z zakonom. Zato želimo s sprejemom novele zagotoviti takšno ureditev sklepanja kolektivne pogodbe za javni sektor in tudi njenih sprememb, ki bo na strani reprezentativnih sindikatov javnega sektorja omogočala sklenitev kolektivne pogodbe na dva načina.
V Poslanski skupini Zares se zavedamo, da predlagane spremembe po mnenju nekaterih sindikatov predstavljajo za njih neopravičen poseg v socialni dialog. Zato bi radi opozorili, da sprejem zakona socialnega dialoga ne bo ustavil, ne bo zamrznil in da bo tudi po uveljaviti tega zakona usklajevanje mogoče nadaljevati v okviru rokov, ki jih določa kolektivna pogodba. Zato tudi od Vlade pričakujemo, da bo po sprejemu zakona ponovno pristopila k pogajanjem s sindikati, ki ne soglašajo z aneksom h kolektivni pogodbi. Po zadnjih pogovorih s temi sindikati smo prepričani, da so nekatere uskladitve v okviru trenutnih javnih finančnih možnosti vendarle mogoče. Od sindikatov pa pričakujemo, da bodo razumeli, da moramo mi vsi ne glede na dejavnost deliti usodo vseh, ki v teh zaostrenih gospodarskih in finančnih razmerah bijejo težek boj za preživetje. In dovolite mi, da v trenutku, ko smo pod velikimi pritiski in ko je v zraku grožnja s stavko dela javnih uslužbencev, povem naslednje sporočilo, ki prihaja iz realnega sektorja, torej iz gospodarstva. Zaposleni v javnem sektorju morajo razumeti, da ne gre za to, da jim kdo kaj bi želel jemati, gre za to, da država nima kje vzeti, da bi izpolnila vse zakonsko predpisane obveznosti. Javni sektor živi od tistega kar ustvari gospodarstvo in je odvisen od njihovega dela in mora deliti usodo z vsemi ostalimi v družbi, ki v tem času krizo čutijo na svoji koži.
Zato bomo v Poslanski skupini Zares novelo zakona podprli.
