PS Zares o Zakonu o RTV

Stališče poslanske skupine Zares je na 18. redni seji Državnega zbora (magnetogram tukaj) predstavila vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM:

Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Dragi kolegi in kolegice, spoštovana ministrica s sodelavci!

Na novi Zakon o radioteleviziji Slovenije smo čakali dolgo. Morda celo predolgo. Če spremljamo aktualne dogodke in če se ozremo in pogledamo na današnje stanje, ki je na tem javnem zavodu. Seveda pa ob enem tudi vemo zakaj ja bila priprava zakona tako dolga, zakaj je trajala več kot leto dni. Če sem nekoliko cinična lahko rečem, da zato, ker zakona ni pripravljala in pisala ena oseba, kot ga je ob zadnjih spremembah, seveda takrat je to zelo lahko. Tokrat je ministrica v pripravo novega zakona vključila izjemno veliko število strokovnjakov iz medijskega področja, s pravnega področja, vključena je bila civilna družba, zainteresirana javnost in zato je bilo usklajevanje dolgo, zato so pogovori trajali dolgo in zato je med njimi nastajalo tudi marsikaj takšnega kjer ni bilo moč doseči poenotenja na vseh točkah. Toda dejstvo je, da so pripombe, pomisleki in vprašanja, ki so se izpostavljala tudi v javni obravnavi osnutka zakona, predlagatelji v največji možni meri upoštevali, tako so na primer kot spremembo redefinirali statusno ureditev zavoda, prav tako pa tudi v usklajevanju s sindikati iz RTV-ja povečali sestavo sveta iz 9 na 15 članov in tudi rešitve smiselno umestili v predlog zakona, ki ga imamo pred seboj. In kaj nam novi Zakon o radioteleviziji Slovenije prinaša novega, kakšni so poglavitni nameni, cilji sprememb? V prvi vrsti tisto kar menimo v Poslanski skupini Zares, da je najpomembnejše je, da smo prepričani, da bo zakon prinesel marsikaj boljšega pri uveljavljenju večje odgovornosti pri uveljavljanju avtonomnosti, zavezanosti javnosti in bolj transparentnemu poslovanju in tudi možnost oblikovanja kvalitetnih in raznolikih programov, ki ne bodo zgolj po okusu kapitala trga ali pa tudi večinskega včasih relativno nekritičnega zahtevanja javnosti. S tem se seveda potrjujejo tudi zaveze iz koalicijske pogodbe. In zavedati se moramo, da govorimo o javni televiziji in da ima ta številne naloge in poslanstva, tako na področju kulture, informiranja, manjšin, športa in tako dalje in njihov edini cilj ne more biti samo všečnost in gledanost, pač pa predvsem ta del, o katerem sem zdaj govorila. Ta funkcija, ki je televiziji imanentna, kadar služi javnemu interesu. Ena večjih in tudi ključnih sprememb je preoblikovanje statusa iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Ta zadeve je nekoliko nova, najbrž je prav, da se ji posveti več časa, vsekakor pa sledi intenci tako koalicijske zaveze, ki pravi, da mora RTV prevzeti in imeti bolj prožno organizacijsko strukturo. Sprememba statusa je pomembna tudi zaradi neizogibnega dejstva, da RTV opravlja dejavnost, o katerem sem že govorila tudi na trgu in je vpeta v realno stanje in mora upoštevati tudi pravila okolja, v katerem deluje. RTV izvaja isto dejavnost, ki jo tudi ostale televizije opravljajo, zaradi dobička. Cilj javne televizije pa, kot sem že večkrat rekla je drugačen. Gre za nekakšno uravnavanje in balansiranje tega javnega interesa in delno tudi pričakovanega tržnega delovanja, kjer pa mora biti po našem mnenju javno vedno na prvem mestu. Kaj sploh pomeni in omogoča nova statusna oblika? Po našem mnenju predvsem večjo samostojnost javnega medija, saj Svet RTV v imenu države v celoti izvaja ustanovitvene pravice, uslužbenci RTV-ja pa ne bodo več javni uslužbenci, javna televizija pa bo samostojno upravljala tudi s premoženjem.

Nova ureditev bo omogočila javni televiziji tudi hitrejšo odzivnost in večjo fleksibilnost. Ne trdimo, da bo na Radioteleviziji Slovenija kar naenkrat po sprejetju zakona vse delovalo apriorno bolje, da bo vse delovalo brez napak. Tega nihče ne more zagotoviti. Dejstvo pa je, da bo marsikaj odvisno tudi od ljudi, ki bodo v roke dobili orodje, če tako rečem, ki ga jim daje novi zakon o Radioteleviziji. To orodje po mnenju Poslanske skupin Zares je takšno, da lahko pričakujemo bolj učinkovito, boljše, kvalitetnejše, bolj transparentno delovanje. Tako organom upravljanja, kot tudi posameznikom, ki jih sestavljajo, zakon določa večjo odgovornost, podobno kot se ureja odgovornost članov organov vodenja in nadzora v delniških družbah.

Če tukaj lahko povlečem neko povezavo s sedanjim stanjem, sem prepričana, da se zgodbe, ki jih spremljamo v teh dneh, ko slišimo, da je predsednik Programskega sveta gospod Granda, tako rekoč tik pred iztekom svojega mandata z generalnim direktorjem, gospodom Guzejem podpisal, ne vem, kaj naj rečem, sporno, najbrž tudi nezakonito, škodljivo, nehigienično je rekla ministrica, pogodbo o zaposlitvi in sicer v tem smislu, da je bila z aneksom odprta možnost kar 72-ih bruto plač odpravnine. Kar je tam nekje okoli 300 tisoč evrov denarja. In to seveda lahko tudi v primeru, ko bi šlo za recimo tako odstranitev, zaradi proceduralnih napak. In ne morda tako kot je izjavil za politično eksekucijo.
Kaj lahko rečemo na to? Kaj si lahko mislimo mi, kaj si lahko mislijo plačevalci, plačniki naročnine. In to kolegi iz opozicije so naredili ljudje, ki ste jih postavili vi, gospod Guzej, gospod Granda in tako dalje. Ampak kot kaže vas v tem primeru ne skrbi nezakonitost, slabo gospodarjenje, trošenje in neracionalnost, lahko bi rekli nerazumno visoki privilegiji, ki jih po tem, kar smo lahko pregledali v naši poslanski skupini nihče v javnem sektorju ne pozna. Noben vodilni uslužbenec v javnem sektorju nima tako kraljevske pogodbe ali aneksa, da bi lahko pričakoval take odpravnine, kot si jih je ali kot sta si ji zamislila gospod Guzej in gospod Granda. Zanimivo je, da nihče še ni sklical izredne seje Državnega zbora, glede na to za kako velike zadeve gre, problematične stvari. Si upate vprašati naročnike, gledalce in gledalke slovenske radiotelevizije, če menijo, da gospod Guzej po štirih letih in pol zasluži takšno odpravnino. Kakšen mislite, da bi bil odgovor? Da si zasluži takšno odpravnino? Odpravnino, ki je celo višja od odpravnine, ki si jo je privoščil razvpiti tajkun Boško Šrot. Kaj si lahko mislimo o takšnih dejanjih, mislim, da ni potrebno posebej razlagati.

Pojdimo nazaj k novemu zakonu, za katerega upam, da bo takšne stvari preprečil. Smiselna in racionalna se nam zdi v Zares-u tudi rešitev, po kateri imajo organi upravljanja manj članov. Spremenjena je torej njihova sestava. Tako v poglavitnem organu, to je v Svetu RTV, ponovno dobivajo večjo vlogo reprezentativne organizacije civilne družbe, ki jih je prejšnja opozicija oziroma pisec prejšnjega zakona gospod Grims na račun političnih imenovanj, na podlagi plonk listkov, če se spomnimo nekoliko nazaj, iz tega organa izločil. Državni zbor bo imenoval poslej, če vzamemo, da je tisto, kar imenuje Državni zbor na nek način s političnim predznakom, zgolj tretjino, torej 5 članov sveta in še to preko javnega razpisa s področja nevladnih organizacij. Če samo spomnim, v obstoječem zakonu Državni zbor imenuje kar 16 članov od 29, če ne štejemo še tistih 5, ki jih imenujejo direktno na predlog politične stranke. Posebno pozornost se daje tudi skrbi za nujno tehnološko posodobitev, zagotavljanje novih avdio vizualnih in informacijskih storitev, tako da bo RTV lahko uspešno sledila razvoju in raznovrstnosti dejavnosti v digitalni dobi.

Že ob sprejemanju sedaj veljavnega zakona smo takrat v opoziciji zatrjevali, da višina RTV prispevka ne sme biti odvisna od politične motivacije, volje oblasti. Spomnimo, leta 2008, tedanja koalicija oziroma Janševa vlada zaradi bližajočih volitev ni želela dvigniti RTV prispevka, kljub temu, da so vsi finančni kazalci kazali na to, da RTV tone v negativno stanje. Finančno luknjo na RTV je z zvišanjem prispevka zakrpala sedanja ministrica gospa Majda Širca oziroma sedanja vlada, brez političnih predznakov, brez političnih računic in to kljub temu, da morda vodstvo ni kompatibilno, če tako rečem, s sedanjo koalicijo. Zato se z namenom izogibanja vsakokratnemu posredovanju Vlade višine prispevka po novem usklajuje z rastjo življenjskih stroškov, ne več takrat, ko bo komu to všeč ali ne. Za večjo transparentnost delovanja na trgu pa se predlog zakona v celoti usklajuje tudi z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Tudi to je zelo pomembna zadeva, kajti tako so v zakon vgrajene tudi varovalke, da ne bo moglo prihajati do znanih anomalij. Če omenim samo eno, ne bo več mogoče financirati TV novel tipa “strasti” iz sredstev, ki so bile sicer v finančnem načrtu namenjene za tehnološko posodobitev.
Ena od bolj izpostavljenih sprememb je izločitev zaposlenih na RTV iz sistema javnih uslužbencev. Pred leti ob prehodu oziroma ob začetku pogovorov, da bi med javne uslužbence uvrstili tudi novinarje smo bili priče izjemno velikemu nasprotovanju tej rešitvi, nezadovoljstvu. Takrat samo lahko brali, da to pomeni, da želimo oziroma da želi politika novinarje podjarmiti. Danes smo na nek način presenečeni, ko vidimo, da si novinarji želijo, da ohranijo status javnih uslužbencev, državnih javnih uslužbencev. To nas preseneča. V čem in zakaj je ta rešitev za novinarjev v tem trenutku drugačna, boljša, bolj sprejemljiva, zakaj si želijo takšnega, takrat so rekli ponižujočega statusa, danes to ni več problem. Zakon namreč omogoča vendarle kljub temu zadostne varovalke za vse, da brez zmanjšanja kakršnihkoli pravic ohranijo svoje pravice oziroma če predvsem rečem, svojo višino plač na ravni, ki jo imajo do sedaj. Kajti vse pravice ostajajo v veljavi, v enaki višini do sprejetja nove kolektivne pogodbe za katero pa je potrebno usklajevanje s sindikati in tudi njihovo soglasje. Mi menimo, da je tukaj dovolj varovalk, da do kakšnega bistvenega zmanjšanja pravic ali tudi, če rečem konkretno dohodkov na javni Radioteleviziji, zaradi prehoda v drugačen status ni moč, ne bo prišlo oziroma ni moč pričakovati.

Kaj v predlogu zakona ostaja še odprto in o čem se moramo še pogovoriti, kajti danes imamo in upravljamo prvo razpravo o tem zakonu? V Poslanski skupini Zares menimo, da je ena od takšnih stvari, ki je na nek način še odprta oziroma diskutabilna. Vprašanje rešitve glede števila predstavnikov narodnostnih skupnosti v svetu, pri čemer menimo, da se ne znižuje standard ustanov priznanih pravic manjšine in da se seveda mora upoštevati tudi učinkovitost manjših organov, ki bi bili, v kateri bi seveda bila tudi predstavnika manjšin. Mi menimo, da je rešitev z delitvijo mandata primerna, kajti upoštevati moramo, da se vendarle število članov sveta zavoda bistveno zmanjšuje. Odprto oziroma pogovoriti se bomo morali tudi še o primernem urejanju in umestitvi 3. parlamentarnega programa znotraj Državnega zbora. Tukaj mislim, da bo potrebno tudi še nekaj pogovorov o najbolj smiselni rešitvi. Kljub vsemu v Poslanski skupini Zares menimo, da je zakon dobro pripravljen, da ponuja kvalitetne in času primerne rešitve, ki bodo prinesle marsikaj dobrega javni televiziji RTV. Potrebno ga je po naši oceni čim prej sprejeti, tudi zaradi tistega, kar ljudje najrajši slišijo, resnično boljšega programa v smislu javne funkcije, ki ji je seveda zavezana v prvi vrsti in v tvojem(?) temelju javna RTV.

V Poslanski skupini Zares bomo predlog zakona podprli in menimo, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.