Ob dnevu telekomunikacij in informacijske družbe
Dan telekomunikacij in informacijske družbe, to je današnji dan, je morda pravi trenutek za kratko rekapitulacijo aktivnosti na tem področju v (skoraj) prvi polovici mandata te v vlade. Uvodoma in iz spoštovanja do praznika informacijske družbe povzemimo ključno sporočilo, ki so ga ob tem dnevu letos razposlali Združeni narodi in Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU). Sporočilo je obarvano šanghajsko in se glasi “Boljša mesta in boljše življenje z IKT“. Opozarja na prispevek, ki ga informacijsko komunikacijske tehnologije lahko dajo k boljši prihodnosti naraščajoče populacije v urbanih centrih oziroma k višjemu življenjskemu standardu v urbanih okoljih: pametne zgradbe, inteligentna transportna omrežja, večja energetska učinkovitost, učinkovito ravnanje z odpadki in nenazadnje izmenjava informacij in znanja ter mobilno komuniciranje v vse bolj konvergenčni informacijski družbi, so ali postajajo del našega vsakdana.
Vrnimo se v Slovenijo. S ponovno združitvijo elektronskih komunikacij in storitev informacijske družbe pod eno streho je bil opravljen pomemben korak k integrirani obravnavi področja. Tako je pod eno streho, to je pod streho MVZT, vsa zakonodaja tega področja, hkrati pa ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, obravnava zadeve v zvezi z gospodarsko družbo s tega področja, ki je še v pretežni državni lasti. Uspešno je bila opravljena predstavitev oz. zaslišanje pred OECD, kjer je bilo tudi identificirano, da je usklajena skrb za kritične informacijske infrastrukture ena izmed perečih nalog, ki nas še čaka. Preko te točke pridemo tudi do t.i. državne informatike, ki je “skrita” pod Ministrstvom za javno upravo in za katero marsikdo opozarja, da ji vlada posveča premalo pozornosti. Organizacijska umeščenost je še posebej pomembna takrat, kadar je potrebno v okviru vlade razumeti in razložiti specifičen kadrovski vidik informatikov, nujnost sredstev za delovanje infrastrukture in predvsem sprejeti (s strani vseh resorjev) integrativno vlogo informatike.
V EU je z novo Barosovo komisijo informacijska družba doživela nekaj sprememb. Že pri komisarki Vivianne Reding so bili elektronskim komunikacijam in storitvam informacijske družbe pridruženi tudi mediji, sedaj pa je nova komisarka Neelie Kroes tudi uradno poimenovana kot komisarka za digitalno agendo. Za ohranjanje zavedanja o informacijski družbi in ob vseh izpričanih gospodarskih učinkih je tako ključnega pomena, da je digitalna agenda v Strategiji EU 2020 zapisana kot eden izmed vodilnih projektov.
Katere so prioritetne naloge, ki kratkoročno čakajo Slovenijo na področju informacijske družbe? Zaradi časovne pogojenost je v odpredju digitalni prehod. Najkasneje do 1. 12. 2010 bomo namreč v Sloveniji postopoma ugasnili vse analogne televizijske oddajnike in v celoti prešli na digitalno televizijsko oddajanje. Temu bodo sledile odločitve o preudarnem gospodarjenju s sproščenim frekvenčnim prostorom. Potrebno bo pripraviti strategijo Digitalna Slovenija, ki bo naslavljala ključna področja. Dokument bo moral preseči omejeno operativnost predhodnih dokumentov, zato bi ga bilo najbolje sprejeti v obliki nacionalnega programa, ki ga potrjuje Državni zbor RS. In nenazadnje, krepiti bo potrebno horizontalno vlogo IKT tako nan ravni dostopnosti, kakor tudi t.i. državne informatike ter široko prepustnih komunikacijskih omrežij.
K doseganju teh ciljev in k nujni javni pozornosti bo pripomogel tudi Strateški svet predsednika vlade za informacijsko družbo, ki bo imel svojo ustanovitveno sejo v sredo, 19. maja 2010. Upamo, da ne bodo vse medijske pozornosti tega dne požele napovedane študentsko-dijaške demonstracije :-/
