Vlada naj premisli glede pomoči Grčiji
Finančni ministri držav v območju evra so v nedeljo, 2. maja 2010, sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Države v območju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija naj bi k reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve.
Po omenjeni odločitvi članic evro skupine je minister za finance dr. Franci Križanič napovedal, da na ministrstvu preučujejo različne možne zakonodajne rešitve, in da naj bi Slovenija najkasneje do konca junija sprejela ustrezno podlago, potrebno za zagotovitev omenjenih sredstev. Omenjata se posebni zakon in rebalans državnega proračuna.
V poslanski skupini Zares se zavedamo, da so se morale države članice evro skupine odzvati na aktualno dolžniško krizo v Grčiji, saj je ta povzročila kritično stanje v evropski monetarni uniji. Mehanizem pomoči Grčiji, za katerega so se odločili finančni ministri, naj bi zagotovil stabilnost in zaupanje v evro kot regionalno in svetovno valuto. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da Slovenci, sodeč po raziskavah, bolj zaupamo evru kot Evropski uniji in skupni evropski valuti zaupamo celo bolj kot vojski, policiji oziroma predsedniku republike. Kljub zavezanosti stabilnosti evra in zaupanju v skupno valuto pa menimo, da mora Republika Slovenija glede na dejstvo, da bo pomoč Grčiji za nas velik zalogaj, saj gre za znaten delež državnega proračuna, o tem temeljito razmisliti.
V PS Zares opozarjamo, da smo v Republiki Sloveniji že zaposleni z reševanjem zelo zapletenega položaja in se nam postavlja vprašanje, kako bo Republika Slovenija ta sredstva zagotovila. Ali bomo šli v novo zadolževanje, ali bo potreben rebalans proračuna in prerazporeditev sredstev? Kot kaže oz. če lahko verjamemo besedam ministra za finance, se bomo za pomoč Grčiji na novo zadolžili. Slednje je sicer boljša rešitev kot prerazporeditev sredstev v državnem proračunu, saj ima v tem trenutku Slovenija na mednarodnih finančnih trgih boljše ocene kot Grčija, kar pomeni, da se bomo zadolžili po nižji obrestni meri kot bo znašalo posojilo Grčiji. Ne glede na omenjeno pa to pomeni, da se bo povečal naš javno finančni dolg, kar posledično na daljši rok vpliva na naše bonitetne ocene.
Poleg tega izražamo skepso do v medijih predstavljenih morebitnih pogojev pomoči, ki naj bi jih morala Grčija izpolniti. V tem trenutku namreč še ne razpolagamo s končnim besedilom sporazuma, ki so ga sprejele finančni ministri držav članic evro območja. Glede na podatke o stanju javnih financ v Grčiji in političnih razmerah v državi obstaja možnost, da Grčiji pogojev ne bo uspelo izpolniti in da lahko celo pričakujemo možnost reprograma posojila, ki ji ga bomo dali. Nejasno je namreč tudi, kako se bodo razvijale gospodarske in politične, skratka družbene razmere v Grčiji, kakšne so in bodo razsežnosti, vzroki, posledice in meje krize. To je eno od pomembnejših vprašanj. Predvidljiva in stabilna družbena situacija je ključna za stopnjo učinkovitosti delovanja katerih koli ukrepov.
Nekateri ugledni ekonomisti že opozarjajo, da se ob rob solidarnosti med državami članicami Evropske unije postavljajo tudi vprašanja moralnega hazarda, ko bodo prezadolžene posamezne države članice, ki bi morale rešitve za svoje težave prvenstveno iskati in najti same doma, začele dojemati takšno pomoč kot preveč samoumevno. Velike javnofinančne težave imajo namreč tudi nekatere druge evropske države, predvsem Španija, Portugalska, Irska in Italija.
V PS Zares opozarjamo, da si bodo, ne glede na dejstvo, da bo Zvezna Republika Nemčija o zakonu o pomoči Grčiji predvidoma odločala že konec tega tedna, ostale države članice evro območja v skladu z njihovimi različnimi zakonodajnimi oziroma drugimi postopki vzele čas za zagotovitev dogovorjene pomoči. Zato bi bilo smiselno, da Slovenija pri tem ne hiti in to ne le zaradi dejstva, da bomo imeli težave z zagotavljanjem ustreznih virov, temveč tudi zaradi dejstva, da nismo prepričani, da je dogovor zgolj finančnih ministrov držav članic evro območja zadostna varovalka za reševanje težav Grčije oziroma izpolnitev njenih obvez. V PS Zares opozarjamo, da je temelj solidarnosti vzajemna družbena odgovornost in da so Grki po našem prepričanju zašli v dolžniško krizo tudi zaradi neodgovornega ravnanja. Zato si solidarnost predstavljamo predvsem kot “vzajemno odgovorno solidarnost” in sicer tako glede izpolnjevanja obvez Grčije kot tudi ureditve finančnih trgov in vzpostavitve mehanizmov za ravnanja v krizi na ravni Evropske unije kot celote. Tu pa je potreben dogovor na višji ravni in sicer tako glede bonitetnih agencij, morebitnih novih dajatev finančnih institucij, ki bi jih te morale plačevati za reševanje kriz, ki so jih (so)povzročile, izpolnjevanja pakta stabilnosti ali celo morebiti uvedbe novih pogojev pakta, vzpostavitve “kriznega” sklada itd.
Smiselno je, da bi vlada te problematike ne vzela že kot izvršeno dejstvo, temveč naj v naslednjih dneh in tednih temeljito premislila, kaj mora v tem primeru Slovenija od Grčije in Evropske unije zahtevati (ne zgolj finančno, ampak tudi politično), in ne zgolj slediti državam, ki imajo pri reševanju grške dolžniške krize tudi zelo otipljive lastne (ekonomske in finančne) interese.
Cveta Zalokar Oražem
vodja poslanske skupine Zares
