Dr. Gantar o ravnanju z odpadki: Očistimo Slovenijo – za vedno!
Dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, je danes nagovoril udeležence javne razprave o ravnanju z odpadki Očistimo Slovenijo za vedno, ki je potekala v okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
Spoštovani,
zahvaljujem se za priložnost, da lahko v uvodu k današnji razpravi o ravnanju z odpadki “Očistimo Slovenijo za vedno” spregovorim nekaj besed.
Ko bodo naši zanamci, ali pa nemara bitja s kakšnega drugega planeta na začasnem ali stalnem bivanju na našem planetu čez nekaj stoletij, presojali našo civilizacijo v 20. in 21. stoletju, je nemara ne bodo sodili z besedam, s kakršnimi jo opisujemo mi danes in zdaj – kot informacijsko družbo, kot družbo utemeljeno na znanju in človeških virih – ampak jo bodo presojali po tem, kaj puščamo za sabo.
Mogoče bodo za našo civilizacijo skovali ime “odpadkovna družba”, družba, ki si je svoje trajne spomenike (tako kot nekoč Egipčani s piramidami) ustvarila z gromozanskimi odlagališči odpadkov, ali, kar je še huje, z odpadki vseh vrst, ki so raztreseni vsepovsod.
Opisovali jo bodo kot civilizacijo, ki si žaga vejo, na kateri sedi, kot civilizacijo, ki ni znala ugotoviti cene obnovljivih in neobnovljivih virov, ki “sodelovanja z naravo” ni znala vključiti v način življenja na tem planetu. Opisovali jo bodo kot civilizacijo, ki je brezskrbno trošila in odmetavala.
No, mogoče nam ni treba čakati na ta bitja z drugih planetov, ampak se lahko danes tako opišemo kar sami. Ob tem, ko pozdravljam akcijo “Očistimo Slovenijo za vedno” (ali v enem dnevu – kot se bo to dogajalo 17. aprila), mi je seveda hkrati žal, da se takšne akcije še vedno morajo dogajati. Žal se ne morem izogniti vtisu, da tudi ta “za vedno” ne bo trajal zelo dolgo. Ko bomo “očistili Slovenijo”, se bomo soočili z velikimi količinami odpadkov, za katere bomo morali šele zares poskrbeti in jih odstraniti na okolju neškodljiv način.
Če se ob akcijah, ki so nedvomno koristne in pomagajo ozaveščati ljudi, lahko kaj naučimo, je to najprej to, da moramo za odpadke najprej poskrbeti na njihovem izvoru, torej s proizvodnimi tehnologijami; in z načini potrošnje poskrbeti, da bo odpadkov čim manj. In naprej, da bo vsak proizvod, ki nas spremlja v življenju, načrtovan in proizveden tako, da bo imel primerno življenjsko dobo in da bomo že pri njegovi izdelavi upoštevali varčno ravnanje z naravnimi viri in njegovo razgradnjo ter vračanje v naravni krogotok snovi.
Naj bo današnji dogodek in vsi nadaljnji, ki bodo sledili, prispevek k viziji, ki jo kratko malo moramo poimenovati – od družbe, ki odmetava, do družbe, ki presnavlja. Torej nam mora iti za vizijo, ki se uči od kompleksnosti narave, ne pa, da jo spreminja v veliko odlagališče lahkomiselnih civilizacij.
