Zares za dostopno visoko šolstvo
Zaresov forum z naslovom “Visoko šolstvo na vlaku za Bologno ali kam drugam?,” ki ga je včeraj pripravil Podravski pokrajinski odbor Zares – nova politika v sodelovanju z Mestnim odborom Zares Maribor, je odprl prostor zanimivi razpravi o priložnostih in izzivih slovenskega (in evropskega) visokošolskega prostora.
Gostje foruma so bili podpredsednica Zares – nova politika in vodja programskega odbora za visoko šolstvo Felicita Medved, profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Dušan Radonjič, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani dr. Stane Pejovnik in predsednik Podravskega pokrajinskega odbora Zares, sicer redni profesor na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. József Györkös.
Razpravljavci so skušali med drugim odgovoriti tudi na naslednja vprašanja:
• V kolikšni meri država dejansko financira visoko šolstvo?
• Ali je čas za popolno spremembo pristojnosti vlade na področju visokega šolstva?
• Ali je zakon o univerzi resnično odveč?
• Ali potrebujemo kulturni premik v filozofiji visokošolskega izobraževanja?
• Kolikšna je prožnost bolonjskega sistema in ali si sploh lahko želimo drugačen »sistem« visokega šolstva?
Dr. Stane Pejovnik je v svojem nastopu predstavil zavajajoč način predstavljanja (statističnih) podatkov o vlaganjih v visoko šolstvo, ki ga uporablja slovenska vlada, da bi prikrila resnično stanje in pogoje, ki niso niti najmanj naklonjeni razvoju visokega šolstva in znanosti. Ocenil je, da se nam lahko zgodi, da bomo zaradi majhnih vlaganj v visoko šolstvo razvojno zaostali in s tem zamudili priložnosti, ki nam jih nudi, zaenkrat še dobra kadrovska in programska struktura na tem področju. Pri tem je ponovno opozoril, da država bolonjski prenovi posebnih, dovolj znatnih sredstev ne namenja, zaradi česar celotna prenova poteka z notranjimi rezervami univerz.
Dr. Dušan Radonjič je prepričan, da politika ne sme vplivati na vsebine, sme in mora pa vplivati na učinkovito delovanje visokošolskega sistema. Izrazil je prepričanje, da delovanje pristojnega ministrstva ne povezuje, temveč drobi (izpostavil je uredbo o financiranju, ki je dobra iztočnica za ministrstvo, manipulira pa z univerzami). Omenil je domnevno protiustavno delovanje pristojnega ministrstva, saj omejuje vpis na posamezne univerze, hkrati pa prenaša odvzeta vpisna mesta na javnih univerzah na zasebne ustanove. Dr. Radonjič se zavzema za zakon o univerzi, ki naj bi jo umestil v mednarodno kvalitativno standardizirano okolje.
Po njegovem prepričanju bi se morali v prihodnje izogniti temu, da gre priprava resorne zakonodaje mimo univerz. Zakon o visokem šolstvu bi moral predvsem opredeliti različne kategorije visokih šol, tudi takšnih, ki ne ustrezajo univerzitetnim merilom in temu primerno urediti način financiranja.
Dr. József Györkös je uvodoma ocenil, da je na “tem področju že vse povedano“, vendar opozoril, da mora biti javnost bolje seznanjena z dejanskim pomenom bolonjskega procesa, ki nedvomno prinaša pozitivne pridobitve. Njegovo izvajanje pa je ogroženo zaradi tega, ker način financiranja kljub korenitim vsebinskim spremembam, temu ni bil prilagojen. Ob pričetku ustanavljanja evro-mediteranske univerze na Obali pa je izrazil pričakovanje, da bo blišču in odličnosti, ki smo mu bili nedavno priča ob svečanem podpisu ustanovne listine, sledila tudi odličnost v visokošolskem izobraževanju in pridobljenem znanju bodočih diplomantov.
Felicita Medved je predstavila nekaj ključnih programskih usmeritev stranke Zares – nova politika na področju visokega šolstva in med drugim poudarila, da je osnovna naloga sodobne politike oblikovanje in uresničevanje ukrepov za uveljavljanje človeških potencialov in zagotavljanje dostopa do znanja ter ustvarjalnosti.
Uvodni razpravi na forumu, ki je bil namenjen najširši javnosti, so sledili komentarji in vprašanja udeležencev foruma, v kateri so med drugimi sodelovali tudi dr. Joso Vukman, dr. Igor Tičar in dr. Danijel Rebolj, ki so s svojimi neposrednimi izkušnjami pri uvajanju bolonjskega sistema dopolnili uvodne razpravljavce. Posebno zanimanje je vzbudila tudi razprava “bolonjske” študentke, ki je opozorila na omejeno fleksibilnost profesorjev, ki morajo predvideno število kontaktnih ur zaradi strogih normativov znotraj fakultete opraviti neposredno v predavalnici, čeprav bi s sredstvi e-učenja lahko to opravili učinkoviteje in na sodobnejši način.
foto: Igor Divjak
