Slovenska Istra – trajnostni razvoj ali samopostrežba?

Pred dnevi (27.5.) je Mestni odbor Zares – nova politika Koper, ki ga vodi Barbara Verdnik, pripravil javno tribuno z naslovom »Slovenska Istra – trajnostni razvoj ali samopostrežba?. Dobro obiskano tribuno je povezoval sociolog in poslanec v državnem zboru dr. Pavel Gantar, o arhitekturi in urbanizmu ter različnih vidikih prostorskega razvoja pa so spregovorili dr. Boštjan Bugarič, dr. Matjaž Uršič in Jana Gojanović  Purger. 
Pred polnim avditorijem v koprski dvorani Skupnosti Italijanov Santorio Santorio je, kot je ocenila predsednica koprske Zares Barbara Verdnik, stekla konstruktivna razprava »o prostorskih vidikih in problemih ter viziji razvoja Slovenske Istre, namenjena vključevanju strokovnjakov in drugih zainteresiranih v razpravo, izmenjavo mnenj in evidentiranje problemov«.

Razpravljavci so se med drugim dotaknili tudi vprašanj, kako preprečiti izgubo identitete obalnih mest in umestitvi vsebine v njih ter kako zagotoviti sistematično in trajnostno načrtovanje, glede na dejstvo, da se zakonodaja spreminja vsaki dve leti zaradi volitev in slabe koordinacije med državno in regionalno ravnjo načrtovanja.

V razpravi smo odprli tudi (retorično) vprašanje, zakaj se – kljub več zaključenim raziskovalnim projektom, kot je na primer obširen raziskovalen razvojni projekt Koper 2020, zdi, da se prostorski razvoj odvija brez razmisleka, strategije in netrajnostno, ter da je Slovenska Istra postala velika samopostrežba, kjer interesi kapitala pogosto prevladajo nad javnim interesom oziroma, kjer “lahko kupiš, kar želiš”.

Zanimiva razprava je izpostavila precej problematičnih prostorskih posegov in odločitev. Tako je Gregor Strmčnik iz Ankarana nazorno prikazal katastrofalne posledice širitve koprske luke in neizpolnjevanja številnih obljub o ekološkem razvoju, Timi Ećimović je spregovoril o nujnosti trajnostne prihodnosti in ne samo razvoju, Jadran Vatovec pa je rušenje osnovne šole Janka Premrla Vojka označil kot županov »skvadrizem«.