Rebalans kot orodje volilne kampanje koalicije
V poslanski skupini Zares ocenjujemo, da rebalans državnega proračuna za letošnje leto v takšni obliki, kot ga je pripravilo ministrstvo za finance oziroma vlada, ni nujno potreben. Kot sta na novinarski konferenci poudarila vodja poslanske skupine Zares dr. Matej Lahovnik in poslanec Zares Vili Trofenik, je vlada rebalans pripravila predvsem zaradi načrtovane dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Nove Ljubljanske banke (NLB). Poleg tega želi vlada z rebalansom v predvolilnem času prikazati presežek v proračunu.
“Rebalans s tehničnega vidika sploh ne bi bil potreben, če se ne bi minister za finance dr. Andrej Bajuk preko zakona o izvrševanju proračuna odločil za proračunsko dokapitalizacijo NKBM. Pozitivno je sicer, da se zmanjšujejo sredstva za vojsko, vendar bi bilo to mogoče storiti tudi brez rebalansa. Če vlada res misli uvesti nekakšen draginjski dodatek, potem bi morala sredstva za ta namen predvideti v rebalansu, ker dvomim, da bo proračunska rezerva za ta namen zadoščala,” je med drugim dejal Lahovnik.
V Zares pozdravljamo odločitev, da se zmanjšujejo sredstva za obrambo in povečujejo sredstva za socialne namene, ob čemer pa opozarjamo, da se za 30 milijonov evrov zmanjšuje transfer iz proračuna na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
“Medtem ko se razmišlja o draginjskem dodatku za upokojence, za katerega naj bi namenili 30 do 40 milijonov evrov, je znižanje proračunskih sredstev za ZPIZ nenavadno,” je dejal Lahovnik. Ob tem bi po njegovem mnenju veljalo razmisliti o izplačilu draginjskega dodatka tudi za zaposlene in brezposelne. Delavka v Muri, ki ima 390 evrov plače, je namreč v enako težkem položaju kot upokojenec s 390 evri pokojnine. Na proračunskih postavkah ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sicer sploh ni takšnih, iz katerih bi lahko črpali draginjski dodatek, je opozoril Lahovnik. Vse omenjeno po prepričanju Zares kaže, da je bil rebalans pripravljen v naglici in brez razmisleka o vseh potrebah, ki jih želi vlada vključiti vanj.
Kot je opozoril poslanec Vili Trofenik, se s predlaganim rebalansom prihodki povečujejo petkrat bolj kot pa prihranki. Pri tem se sredstva iz skladov EU zmanjšujejo za 18,5 milijona evrov, medtem ko bi sam letos pričakoval povečanje črpanja evropskih sredstev. Večina povečanja proračunskih prihodkov gre na račun davkov, ob čemer je Trofenik ugotovil, da se pričakovani priliv od davka od dohodkov pravnih oseb ne povečuje zgolj zaradi ugodnih gospodarskih gibanj, temveč tudi zaradi večje efektivne davčne stopnje.
Zaradi sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu se za 9,7 milijona evrov povečujejo tudi pričakovani prihodki od prometnih prekrškov. Ta denar bi seveda morali nameniti za povečanje prometne varnosti, vendar pa vlada namesto tega zmanjšuje sredstva za investicije na področju vzdrževanja cest in železnic.
