Skupini državnih tožilcev
Kot poslanec sem dolžan prisluhniti utemeljenim javnim opozorilom in se odzvati na ravnanja države, ki so sporna in posegajo v svobodo medijev in njihovo pravico in dolžnost, da javnost svobodno obveščajo o vprašanjih javnega interesa. O tem, da je stanje medijske svobode v Sloveniji vse bolj skrb vzbujajoče, priča slaba uvrstitev Slovenije na lestvici mednarodne organizacije Novinarji brez meja. Takemu stanju botrujejo slaba zakonodaja, a tudi pritiski, cenzure, sodne omejitve in tožbe zoper novinarje in uredništva.
Ravnanje generalke državne tožilke in njenih sodelavcev, ki ga v svoji kolumni (Zakaj se samocenzuriram Dnevnik, 17. november 2009) z nekaterimi dejstvi opisuje novinar Rok Praprotnik, vzbuja utemeljen dvom glede vloge generalke državne tožilke v preiskavi o domnevnih nezakonitih dejanjih okrog posla z oklepniki Patria. Preiskovalno novinarstvo je doslej veliko oz. največ pripomoglo k razšiščevanju nekaterih temnih plati te slovenske in mednarodne afere, a očitno je to novinarstvo, vključno z viri, postalo zelo moteče. Če je specializirani oddelek Vrhovnega državnega tožilstva pristojen za preiskovanje kaznivih dejanj, če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje storila oseba s policijskimi pooblastili, čemu je na pogovor povabil novinarja? Mar ni bil pogovor namenjen seznanitvi z novinarskim virom? Mar ni to svojevrsten pritisk, prikrito sporočilo, da je novinar lahko nadzorovan?
Kot poslanec si iskreno želim, da bi bili tovrstni neprijetni vtisi, kot tudi opisana dejstva, demantirana na transparenten način, ne le z ohlapnim in užaljenim zanikanjem, temveč z dejstvi in s jasnimi odgovori na konkretna vprašanja, ki so bila postavljena-po zaslugi novinarjev- generalni državni tožilki.
Franco Juri
poslanec Zares